Po izjemnem uspehu serije Na brazdah ljubezni je Ekart znova odpirl vrata v bogato, a pogosto prezrto preteklost slovenskega podeželja.
Tokrat se je lotil ene najbolj zamolčanih tem naše zgodovine, hlapčevstva in viničarstva, ki sta v prvi polovici 20. stoletja zaznamovala življenja številnih družin, zlasti v Halozah. Nadaljevanka Korenine skozi osebne usode pripoveduje o revščini, krutosti časa, pa tudi o neuničljivi moči upanja.
Zgodba skozi tri časovna obdobja
Dogajanje je razdeljeno v tri časovne sklope. Začetek sega v leto 1930, v čas trgatve v vinorodnih Halozah, ko se ljudje vsaj za kratek trenutek odmaknejo od vsakdanjih skrbi.
Leta 1950, kljub novi državi Jugoslaviji, haloški človek ostaja hlapec, viničar pa sinonim revščine. V središču zgodbe je viničarka Liza, mati šestih nezakonskih otrok, ki se poleg bede in izkoriščanja sooča še z davico. Ko izgubi sina in ostane brez kruha, se odloči za skrajno dejanje, s katerim želi rešiti svoje otroke.
Tretje obdobje, leto 1977, prinese razplet. Ena od hčera, Tonca, danes nuna Antonija, se poda na pot iskanja svojih korenin. Ob razkrivanju družinskih skrivnosti se pred gledalci odvijejo ganljive življenjske zgodbe, ki govorijo o izgubi, minljivosti in vrednotah, ki kljubujejo času.
Velik projekt z močno lokalno noto
Pri nadaljevanki Korenine sodeluje več kot 80 igralcev in okoli 40 statistov, snemanje pa je potekalo na številnih avtentičnih lokacijah. Posebno vlogo ima tudi ljudska glasba, ki izhaja iz haloškega prostora. »Glasba še vedno zveni haloško, a malo bolj sodobno,« pravi Ekart.
Čeprav zgodba prinaša težke in krute življenjske usode, avtor poudarja, da je njeno ključno sporočilo upanje: »Vedno mora biti neko upanje v življenju. Tudi ljudje, ki so bili na dnu, so lahko našli pot v lepše življenje.« Gre torej za pretresljivo, a navdihujočo zgodbo, ki seže do srca in nas opomni, kdo smo ter od kod prihajamo.
Nadaljevanka Korenine je na sporedu vsak torek ob 18. uri na TV Veseljak Golica.
»Ko kruha ni bilo, je ostalo le upanje.«
Nadaljevanka Korenine odpira zgodbe ljudi, ki jih je zgodovina potisnila na rob, a jim ni mogla vzeti dostojanstva – in prav v tem se skriva njena največja moč.
