Po osmih letih premora se Mel Gibson s srhljivko Na robu teme vrača na filmska platna, vendar z nenavadno oskrbo. Po snemalnem dnevu sem naročil kiropraktika, ker sem se počutil, kot da me je povozil avto, nam je zaupal 54-letni oskarjevec, ki je vajen škandalov. Med kratkim klepetom pa nismo mogli mimo njegove nove starševske vloge v pravem življenju.
V filmu Na robu teme igrate policista, ki maščuje hčerino smrt. Ali bi to storili tudi v resničnem življenju?
Ne bi dovolil, da kdo ogroža življenje moje prijateljice Oksane in najine hčerke Lucie. Zato imam doma orožje."
Zakaj vas tako dolgo nismo videli, gospod Gibson?
Postal sem nezanimiv, počutil sem se kot star kruh. V takšnih obdobjih se moraš umakniti.
Ste se medtem znebili svojih razvad?
"Z največjo se še bojujem. Nehal sem kaditi. Prava muka. Prve tri dni bi lahko ubijal. Na srečo je to mimo. Zdaj sem samo še zelo živčen.
Pred štirimi leti ste prestali pekel javnega zgražanja.
To je bilo ponižanje z globalnimi razsežnostmi.
Vas je spremenilo?
Da, zdaj sem veliko odpornejši. Kar te ne uniči, te naredi močnega. Morda je slišati kljubovalno, vendar mislim, da sem se iz svojih bedastih napak učil."
Leta 2009 ste osmič postali oče. Je zdaj drugače kot pred 30 leti ob rojstvu prve hčerke Hannah?
Ne, razen tega, da sem starejši in modrejši. Mislim, da ni lepšega darila. Lucia je tako sladka. Kot angel.
Po kom se je vrgla?
Podobna je mamici, samo oči ima modre.
Od rojstva najmlajšega sina iz prvega zakona do rojstva Oksanine hčerke je minilo deset let. Ali še znate menjati plenice?
Tega ne pozabiš nikoli, tako kot ne voziti kolesa. Zdaj sem tudi že dedek, hčerka Hannah ima dva otroka, lahko rečem, da še nikoli nisem menjal toliko plenic.
Več o Melu Gibsonu in filmu Na robu teme preberite v aktualni številki revije Stop (št. 06, izid 10. februar 2010).
