Iz Aleksandrinega dnevnika: "Ko sem imela 19 let, sem šla v Ljubljano študirat angleščino. Angleščina je danes osnova vsega, brez nje ne moreš nič. Enkrat sem v restavraciji Triglav videla en čuden oglas za "casting". Šla sem tja, ker me je premagal firbec. En Francoz je najprej hotel, da mu poziram v spodnjem perilu. To sem še prenesla, čeprav me je snemal s kamero. Potem je hotel, da se slečem do konca. Hotel je, da se dava dol in mi obljubljal dober denar in kariero v porno biznisu v Kaliforniji. Šokirana sem bila, komaj sem mu pobegnila. Ampak vse skupaj nisem mogla pozabit. V bistvu sem zlobna. V Salamonov oglasnik sem dala svoj oglas. Predvsem za tujce, ki pridejo sem. Grem k njim v hotel, na hitro opravim in poberem dober denar. Itak tega noben ne ve. Imam svoj projekt in ko bo končan, bom živela normalno življenje."
Režiser Damjan Kozole: "Vsi smo v življenju kdaj počeli kakšne reči, na katere nismo ponosni. So del nas, ne moreš jih izbrisati. S tem živiš. Starši marsikaj ne vemo o svojih otrocih. Ampak - edino prav je tako. Vsi imamo svoje skrivnosti. Večina stvari in problemov se potem itak uredi samo po sebi. V tem filmu govorim o tistih mladih ljudeh, ki navzven delujejo brezčutno in tudi nemoralno, v resnici pa so krhki, ranljivi, nesamozavestni. V največjem slovenskem oglasniku je vsak teden več kot 1000 oglasov, v katerih dekleta ponujajo spolne usluge. Vsaj polovica jih pravi, da so študentke. Čeprav lažejo s podatki, je med njimi v resnici veliko študentk. Tudi takšnih, o katerih nihče od tistih, ki jih pozna ali sreča na ulici nikoli niti pomislil ne bi, da so zmožne kaj takšnega. Tisto, kar me je v resnici zanimalo v tej zgodbi o eni od teh deklet so pohlep, prostodušnost in neznosna lahkost tega početja – kot da se to ne dogaja njej in z njenim telesom, kot da se takrat preklopi na avtomatskega pilota. Slovenka je portret izgubljenega mladega človeka. Napol ženska, napol otrok, ki izgubi odnos do realnosti in do lastnega telesa. Ker, kot pravi, hoče nekaj imeti od življenja."
V treh krogih avdicij za glavno vlogo Slovenke je bilo pred kamerami več kot 50 mladih igralk, režiser Damjan Kozole pa je izbral takrat dvaindvajsetletno študentko četrtega letnika igre na AGRFT Nino Ivanišin. Poleg nje v filmu igrajo še: Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink (tudi debitantka, študentka AGRFT), Uroš Furst, Aleš Valič, Dejan Spasić, Aljoša Kovačič, Marjuta Slamič, Ivo Godnič, Danijel Malalan in drugi. V majhni epizodni vlogi se pojavi tudi znani francoski režiser in igralec Cedric Von Sydow.
Scenarij za film so napisali znani hrvaški režiser Ognjen Sviličić (Armin), nominiranec za študentskega oskarja Matevž Luzar (Vučko) in Damjan Kozole, direktor fotografije je Aleš Belak, scenografinja Maja Moravec, kostumografinja Zora Stančič, montažerja sta Jurij Moškon in Andrija Zafranović, glasbo pa sta napisala duo Silence.
Slovenka je nastajala več kot pet let. Projekt, ki je štartal takoj po berlinski premieri Rezervnih delov, je imel na začetku naslov Temna stran zemlje, kot parafrazo Pink Floydove Temne strani meseca. Snemal naj bi se v večih državah, v glavni moški vlogi pa bi moral igrati Tim Roth. Vključenih je bilo več tujih koproducentov. Zaradi zapletov na Filmskem skladu RS je projekt propadel, režiser Damjan Kozole pa je eno zgodbo iz tega scenarija predelal v Slovenko. Med čakanjem na realizacijo Slovenke je Damjan Kozole kar v svojem stanovanju posnel minimalističen celovečerec Za vedno. Snemanje je trajalo šest noči. Film je na festivalu evropskega filma v Skopju prejel nagrado zlato sonce za najboljši film iz balkanskih držav.
Režija: Damjan Kozole
Igrajo: Nina Ivanišin, Peter Musevski, Primož Pirnat, Maruša Kink, Uroš Fürst, Andrej Murenc, Dejan Spasić, Aljoša Kovačič, Primož Petkovšek, Ivo Godnič, Aleš Valič, Marjuta Slamič
Slovenska premiera: 1. oktober 2009
