Film Stari, rad te imam je obrazec romantične komedije domiselno prenesel na moško prijateljstvo, in sicer brez značilnih homoerotičnih namigov, vendar pa kaj dosti dlje od tega ni segel. Pripoved, prežeta z otročjim humorjem in najstniško burkaškimi gagi, se le za silo prilega kinematografskemu formatu, likom pa manjka kanec prepričljivosti in komediografske energije.
V standardnih romantičnih komedijah gre najpogosteje za “naključno” srečanje dekleta in fanta, ženske in moškega, ki sta dovolj privlačna in simpatična, da jima gledalec privošči srečo, vendar si sama glede tega menda nista čisto na jasnem. Čeprav je očitno, da sta tako rekoč ustvarjena drug za drugega, si namreč tega zlepa nočeta priznati in se raje nekaj časa mazohistično zapletata v najrazličnejše komične situacije, preden si naposled padeta v objem. Poroka sicer ni nujna, je pa vsekakor zaželena, še zlasti v ameriških romancah, kjer pomeni tisti vrhunec, h kateremu praviloma teži celotno dogajanje, pa naj gre za sklepni akord uspešne zveze ali za trenutek streznitve, ki sproži odrešujoči preobrat, za dejansko uprizorjeno obredje in slavje ali za zgolj nakazano možnost formalne potrditve ljubezenskega razmerja. A prav s poroko so največkrat še dodatne težave, saj gre za logistično zahtevno operacijo, kjer se zmeraj kaj zaplete, zalomi in spodleti, kot dokazujejo številni filmi, ki bi jih lahko uvrstili kar v žanr poročne komedije.
Tudi Stari, rad te imam (I Love You, Man) sodi v to kategorijo, le da režiser in koscenarist John Hamburg značilno šablono ironično sprevrne. Glavna junaka pripovedi namreč nista nesporna ljubimca, nepremičninski agent Peter (Paul Rudd) in njegova izvoljenka Zooey (Rashida Jones), ki si že takoj na začetku filma izpovesta najgloblja čustva, se dogovorita za poroko in pri tem neomajno vztrajata do srečnega konca, marveč Peter in njegov najboljši prijatelj Sidney (Jason Segel). Pravzaprav je dobro vzgojeni, redoljubni in vestni, vendar tudi presenetljivo družabni Peter, ki se izvrstno ujame z ženskami, precej teže pa se zbliža z moškimi, najprej prisiljen priznati, da sploh nima pravega prijatelja, ki bi mu lahko šel za poročno pričo, po vrsti neuspelih poskusov pa mu nato postane jasno, da si ga kar tako zlahka in na hitro tudi ne bo mogel pridobiti.
Kriza traja vse do trenutka, ko po naključju spozna radoživega, sproščenega, nekonvencionalnega Sidneyja, s katerim se hitro spoprijatelji. Težava je le v tem, da Sidney, ki ima sicer rad nasprotni spol, vendar noče niti pomisliti na poroko, strogo ločuje moški in ženski svet, moške in ženske zadeve. Drugače povedano, Sidney in prijateljevanje s Sidneyjem, ki terja vse več in več časa, se vrine med Petra in Zooey, to povzroča napetosti, nesporazume in spore. Razmerje med moškima se vedno bolj zapleta in Peter ga je v nekem trenutku prisiljen kar prekiniti, da bi rešil zvezo z Zooey, naposled pa si prijatelja, prav na poroki, ki ni v resnici niti za trenutek ogrožena, vendarle padeta v objem.
PLUS
Ironična sprevrnitev romantične šablone
MINUS
Otročji humor in najstniško burkaški gagi
