Rip Torn je bil znan po svoji vsestranskosti, karizmatičnem nastopu in sposobnosti, da združuje dramo in komedijo in zaradi tega je tudi kmalu postal ikona Hollywooda. Njegova vloga producenta Artieja v seriji The Larry Sanders Show (1992–1998) mu je prinesla Emmyja, za katerega je bil nominiran kar šestkrat, enkrat pa je bil nominiran tudi za Oskarja za vlogo v filmu Cross Creek (1983).
Torn je mlajšim generacijam najbolj znan po vlogi Zeda v franšizi Možje v črnem (1997–2012) in s komičnimi nastopi v filmih, kot je DodgeBall: A True Underdog Story (2004). Kljub svojemu talentu je bil znan tudi po burnem osebnem življenju in kontroverzah, ki so občasno zasenčile njegove dosežke.
Zgodnje življenje
Elmore Rual »Rip« Torn Jr. se je rodil 6. februarja 1931 v Templu v Teksasu, kot sin Elmorea Ruala Tigerja Torna starejšega in Thelme Mary Torn (roj. Spacek). Njegov oče je bil agronom in ekonomist, zaslužen za popularizacijo uživanja črnega graha na novoletni dan, mati pa je bila teta igralke Sissy Spacek. Družina je bila nemškega, avstrijskega in češko-moravskega porekla. Ime »Rip« je bila družinska tradicija, ki se je prenašala med moškimi člani družine Torn.
Torn je obiskoval srednjo šolo Taylor v Teksasu, kjer je diplomiral leta 1948. Sprva je želel slediti očetovim stopinjam in študiral živinorejo na Texas A&M University, a je kmalu odkril strast do igralstva. Na Univerzi v Teksasu je študiral igro pod vodstvom shakespearskega profesorja B. Idena Payna in bil član bratovščine Sigma Chi. Po diplomi je služil vojaški rok v vojaški policiji ameriške vojske, kjer je bil med drugim dodeljen 2. pehotni diviziji med korejsko vojno.
Po vojaški službi se je naivno odpravil v Hollywood z željo, da postane filmska zvezda in zasluži dovolj denarja za nakup ranča. Uspeh ni prišel takoj, zato je opravljal različna dela, med drugim pomival posodo, medtem ko je občasno dobil manjše vloge na televiziji.
Na odru gledališč
Tornova kariera se je začela v New Yorku, kjer se je pridružil Actors Studiu pod vodstvom Leeja Strasberga. Njegova prva filmska vloga je bila neimenovana vloga v filmu Baby Doll (1956) Elie Kazana. Istega leta je debitiral na Broadwayu kot Brick v igri Tennesseeja Williamsa Mačka na vroči pločevinasti strehi. Njegova gledališka kariera je hitro zacvetela, saj je nastopil v kar desetih broadwayskih produkcijah, med drugim v izvirni zasedbi Sladki ptič mladosti (1959), kjer je igral Toma Finlya Jr. Za to vlogo je bil nominiran za nagrado Tony, kasneje pa je vlogo ponovil v filmski (1962) in televizijski adaptaciji.
Torn je bil aktiven tudi v civilnopravnem gibanju, skupaj s prijateljem Jamesom Baldwinom, in je nastopil v prvi produkciji Baldwinove igre Blues za gospoda Charliea. Pomagal je tudi svoji sestrični Sissy Spacek, da se je vpisala v Actors Studio in na Lee Strasberg Institute, in ji tako pomagal začeti njeno uspešno kariero.
Vsak začetek je težak
Tornova filmska kariera je dobila zagon v poznih 1950-ih. Po Baby Doll je igral v filmih, kot so Obraz v množici (1957, neimenovan) in Pork Chop Hill (1959), kjer je upodobil svaka lika, ki ga je igral Gregoryj Peck. Leta 1961 je igral Judo Iškariota v epskem filmu Kralj kraljev, kar je bila ena njegovih zgodnjih opaznih vlog. V filmu Cincinnati Kid (1965) je igral Slada, pokvarjenega milijonarja iz New Orleansa, ki pritiska na Steva McQueena v visokotvegani partiji pokra.
Med drugim je nastopil v vojnih filmih, kot je Rdeča obala (1967) in v eksperimentalnih projektih kot je Maidstone (1970) Normana Mailerja. Tam je med improvizirano sceno udaril Mailerja s kladivom, kar je privedlo do fizičnega spopada. Incident je postal del legende o Tornovem temperamentu.
Torn je sprva želel vlogo Georgea Hansona v Goli v sedlu (1969), ki jo je zanj napisal Terry Southern, a je od projekta po sporu z Dennisom Hopperjem odstopil. Vlogo je prevzel Jack Nicholson, ki mu je prinesla prelomno točko v njegovi karieri. Torn je kasneje trdil, da je Hopper proti njemu celo potegnil nož, kar je Hopper zanikal, a je Torn pozneje dobil tožbo in prejel odškodnino v višini približno 420.000 evrov.
Človek in vojna
V 70-ih je Torn igral v manj vidnih projektih, delno zaradi svojih političnih stališč, vključno z nasprotovanjem vietnamski vojni. Kljub temu je prejel pohvale za vlogo v Plačilni dan (1972), kjer je igral tragičnega country pevca. Leta 1976 je ob Davidu Bowieju v filmu Mož, ki je padel na Zemljo, igral znanstvenika Nathana Brycea.
Potem v osemdesetih je Torn končno doživel preporod. Leta 1982 je igral vodjo kulta črne magije v Gospodar zveri in nastopil v komediji Ali je pilot v letalu 2. Leta 1983 je za vlogo Marsha Turnerja v filmu Cross Creek prejel nominacijo za Oskarja za najboljšega stranskega igralca. Film, ki govori o življenju pisateljice Marjorie Kinnan Rawlings, je požel pohvale kritikov, Tornova upodobitev pa je bila ganljiva in avtentična. Leta 1984 je igral Big Daddyja v televizijski produkciji Mačka na vroči pločevinasti strehi na kanalu Showtime, za kar je bil nominiran za CableACE Award.
Končno se je leta 1988 preizkusil še kot režiser s filmom Telefon, v katerem je igrala Whoopi Goldberg, a film ni dosegel večjega uspeha.
Bolj star, bolj žlahten, bolj črn
Tornova kariera je v 90-ih doživela novo fazo slave, predvsem zaradi vloge Artieja v The Larry Sanders Show (1992–1998). Serija, ki je satirizirala zakulisje pogovornih oddaj, je Torna predstavila kot ciničnega, a zvestega producenta. Za vlogo je prejel šest zaporednih nominacij za Emmyja, nagrado pa je osvojil leta 1996. Poleg tega je za vlogo prejel še American Comedy Award in dva CableACE Awarda.
Leta 1997 je igral Zeda, vodjo organizacije v Možje v črnem, kar je postala ena njegovih najbolj prepoznavnih vlog. Vlogo je ponovil v Možje v črnem II (2002) in Možje v črnem III (2012). Istega leta je posodil glas še Zevsu v Disneyjevem animiranem filmu Hercules. V komediji Defending Your Life (1991) je igral odvetnika v posmrtnem življenju, kar je potem navdihnilo Garryja Shandlinga, da ga je izbral za The Larry Sanders Show.
V novem stoletju je igral v komedijah, kot so Freddy Got Fingered (2001) Toma Greena, kjer je bil nominiran za Zlato malino za najslabšega stranskega igralca, in Med dvema ognjema (2004), kjer je upodobil ekscentričnega trenerja Pata Patchesa. Nastopil je tudi kot Ludvik XV. v Marie Antoinette (2006) in posodil glas v Čebelji film (2007) ter videoigri God of War III (2010).
Televizijska kariera
Torn je bil izjemno aktiven na televiziji. V 50-ih in 60-ih je igral v serijah, kot so Alfred Hitchcock Presents (epizodi Number Twenty-Two in The Kiss-Off), Golo mesto (1962, kot Charles Starkweather), Channing (1963) in Boj! (1964). V 1970-ih je igral Walta Whitmana v miniseriji Ameriška parada in Richarda Nixona v Slepe ambicije (1979).
V 80-ih je igral Ulyssesa S. Granta v Modri in sivi in nastopil v Summer Rental (1985) ob Johnu Candyju. V tem stoletju je gostoval v serijah, kot je 30 Rock, kjer je igral Dona Geissa in v animirani seriji TripTank (2014–2016), ki je bila njegovo zadnje delo na zaslonu.
Osebno življenje
Torn je bil poročen trikrat. Z Ann Wedgeworth (1955–1961) je imel hčerko Danae. Z Geraldine Page (1963–1987), s katero sta ste spoznala v filmu Sladki ptič mladosti, je imel hčerko Angelico in dvojčka Tonyja in Jona. Kljub težavam v zakonu sta z Geraldine ostala poročena do njene smrti. Leta 1989 se je poročil z Amy Wright, s katero je imel še hčerki Katie in Claire. Torn je imel skupno šest otrok, med drugim Angelico Page, ki je prav tako igralka, in Tonyja, ki je igralec, ter Jona, ki je profesor na univerzi.
»Komedija je samo drama, ki se zgodi hitreje.«
Torn je bil znan po svojem uporniškem značaju. Večkrat je bil aretiran zaradi vožnje pod vplivom alkohola, najodmevnejši incident pa se je zgodil leta 2010, ko je pijan vdrl v banko z nabito pištolo, misleč, da je njegov dom. Priznal je krivdo za nepremišljeno ogrožanje in prejel pogojno kazen. Prav tako je bil vpleten v spor z Dennisom Hopperjem, ki ga je obtožil napada z nožem. Njegova politična prepričanja, zlasti nasprotovanje vietnamski vojni in podpora civilnim pravicam, so občasno omejevala njegove priložnosti v Hollywoodu. Kljub temu je ostal zvest svojim načelom.
Težak tako in drugače
Torn je imel sloves težavnega igralca. Poleg incidenta z Mailerjem in Hopperjem je bil odpuščen iz londonske produkcije Blues za gospoda Charliea zaradi domnevnih žalitev Jamesa Baldwina in produkcije. Njegov temperament je bil pogosto povezan z njegovo strastjo do dela, kot je sam dejal: »Vsi veliki igralci imajo burno naravo. Nihče ne hvali mirnega fanta.« V intervjuju za The New York Times je poudaril, da nikoli ni zamudil nastopa, kljub poškodbam kot so zlomljene kosti ali ledvični kamen med premiero.
Zapuščina
Rip Torn je umrl 9. julija 2019 v svojem domu v Lakevillu v Connecticutu, star 88 let, zaradi zapletov, povezanih z Alzheimerjevo boleznijo. Pokopan je na podeželskem pokopališču v Poughkeepsieju v New Yorku.
Tornova zapuščina je obsežna. Njegovo delo v The Larry Sanders Show je postavilo standard za sodobne komične serije, njegova vloga v Možje v črnem pa je postala del popkulture. Njegova sposobnost, da je dramske vloge prežel s humorjem in komične z globino, je vplivala na generacije igralcev. Torn je bil tudi mentor, ki je pomagal Sissy Spacek in drugim mladim igralcem. Njegova strast do umetnosti in nepopustljiv duh sta ga naredila za enega najbolj spoštovanih igralcev svoje generacije. Njegova kariera, ki obsega skoraj 200 projektov in kljub osebnim in profesionalnim izzivom je ostal zvest sebi, kar ga je naredilo za legendo Hollywooda.
Zanimivosti
Incident z Normanom Mailerjem Med snemanjem eksperimentalnega filma Maidstone (1970) je Torn med improvizirano sceno udaril režiserja Normana Mailerja s kladivom po glavi, kar je privedlo do fizičnega spopada. Scena je bila vključena v končni film. Mailer je kasneje priznal, da je bil Torn »genialen, a divji«.
Povezava s Sissy Spacek Torn je bil ključni mentor sestrični Sissy Spacek. Pomagal ji je, da se je vpisala v Actors Studio in Lee Strasberg Institute, Sissy Spacek pa je kasneje osvojila Oskarja za vlogo v Rudarjeva hči(1980) in Torna pogosto omenjala kot ključno figuro v svojem življenju.
Banka kot dom Leta 2010 je 79-letni Torn pijan vdrl v banko v Lakevillu z nabito pištolo, misleč, da je njegov dom. Incident je pritegnil medijsko pozornost, Torn pa je priznal krivdo za nepremišljeno ogrožanje in prejel pogojno kazen. Kasneje je dejal, da je bil »zmeden«, kar je bilo delno pripisano njegovim težavam z alkoholom.
Politična stališča in Hollywood Tornovo odkrito nasprotovanje vietnamski vojni v 60-ih in 70-ih je vplivalo na njegovo kariero. Bil je na črni listi nekaterih studiev, kar je omejilo priložnosit za vloge. Kljub temu je ostal aktiven v gledališču in neodvisnih projektih.
Glas v videoigri Torn je posodil glas v priljubljeni videoigri God of War III (2010). Njegov globok, hripav glas je dodal mitski teži liku.
