Tako je napovedal Mel Brooks, kralj parodije, ki bo čez 14 dni star že 99 let. Skoraj štiri desetletja po izidu izvirnega Spaceballs se Mel Brooks vrača z nadaljevanjem kultne parodije, ki bo izšla leta 2027 (Brooks bo, če bog da, takrat štel 101 leto). Film, ki nosi delovni naslov Spaceballs 2 (govori pa se, da bo v njegovem stilu ime Spaceballs 3: iskanje Spaceballs 2), ne bo le klasično nadaljevanje, temveč satirični odziv na sodobno filmsko industrijo, polno rebootov, prequelov in franšiznih razširitev. Brooks se bo znova pojavil v vlogi Yogurta in se drl "Naj bo Schwartz s teboj!", sodeloval pa bo tudi kot producent.
Posebej odmevna je vrnitev Ricka Moranisa v vlogi Dark Helmeta – prvič po skoraj 30 letih odsotnosti iz filmov. V igralski zasedbi bodo še Bill Pullman kot Lone Starr, Daphne Zuniga kot princesa Vespa, medtem ko bodo novi liki pripadli Joshu Gadu, Keke Palmer in Lewisu Pullmanu. Režijo bo prevzel Josh Greenbaum, scenarij pa pišeta Benji Samit in Dan Hernandez skupaj z Gedom. V humoristični napovedi je Brooks že podražil, da bo film parodiral sodobne filmske trende, kar nakazuje, da bo nadaljevanje ostalo zvesto duhu izvirnika.
Mel Brooks je eden največjih mojstrov filmske komedije 20. stoletja, ki se je proslavil z domiselno in pogosto absurdno satirično obravnavo različnih žanrov. Njegova kariera je raznolika, a najbolj ga poznamo kot režiserja, scenarista in igralca v vrsti nepozabnih komedij, ki so zaznamovale filmsko zgodovino.
Med najbolj prepoznavnimi deli je gotovo vestern parodija Blazing Saddles iz leta 1974, ki brez zadržkov obračunava s stereotipi in rasizmom, hkrati pa ostaja ena najbolj duhovitih filmskih satirov. V istem letu je nastala še ena klasika – Mladi Frankenstein, črno-bela parodija na klasične grozljivke studia Universal, kjer Brooks s pomočjo Genea Wilderja ujame duh starega Hollywooda, a z veliko mero absurda in inteligentnega humorja.
Že prej se je uveljavil z izvirno idejo filma The Producers (1967), v katerem dva brezsramna producenta skušata obogateti z namerno katastrofalnim muzikalom o Hitlerju – a se načrt seveda popolnoma obrne. Ta film mu je prinesel prvega oskarja za scenarij in kasneje doživel tudi uspešno broadwaysko različico.
V 80. in 90. letih se je Brooks lotil tudi znanstvenofantastične satire s filmom Spaceballs, v katerem se norčuje iz franšiz, kot je »Vojna zvezd«, in ustvaril še lahkotno parodijo srednjeveške romantike z Robin Hood: Možje v pajkicah. V filmu Zgodovina sveta: 1. del pa se je lotil kar celotne svetovne zgodovine, od prazgodovine do francoske revolucije, z vrsto skečev in pesmi, ki so postale kultne.
Mel Brooks ni le mojster smeha, temveč tudi izjemno vpliven ustvarjalec, ki je znal prepoznati bistvo določenega žanra in ga razstaviti z briljantnim humorjem. S svojim delom si je prislužil vse najvišje umetniške nagrade – Emmyja, Grammyja, Oskarja in Tonyja – kar ga uvršča med redke dobitnike tako imenovanega EGOT.
