Stari novi Superman
Zgodba spremlja mladega Clarka Kenta, ki se poskuša uveljaviti kot novinar pri časopisu Daily Planet, medtem ko poskuša uravnotežiti svoje kriptonske korenine in poslanstvo staršev z življenjem na Zemlji. Počasi odkriva svojo identiteto in poslanstvo kot zaščitnik človeštva. Ali pač? Pri vsem pa mu bolj ali manj, večinoma manj, pomaga superkuža Kripto. Supermanova zgodba sicer ostaja enaka kot v preteklih različicah. Rodil se je kot Kal-El na planetu Kripton. Kot dojenčka sta ga starša poslala na Zemljo, da bi ga zaščitila pred naravno katastrofo, ki je uničila njihov planet. Njegova vesoljska ladja je pristala na ameriškem podeželju v Kansasu. Kmeta Jonathan in Martha sta ga našla, posvojila in poimenovala Clark Kent. Med odraščanjem sta ugotovila, da ima nadnaravne moči, in mu svetovala, da jih uporabi za dobrobit človeštva. Clark se preseli v Metropolis, kjer dela kot novinar, v prostem času pa postane superjunak Superman.
Producent Peter Safran ga je opisal kot »utelešenje resnice, pravičnosti in ameriškega načina življenja. On je prijaznost v svetu, ki meni, da je prijaznost staromoden pojem.« Tokratni film torej opisuje že večkrat obdelano zgodbo, a s svežim pristopom in sodobnimi temami. Namesto klasičnih črno-belih razmejitev med dobrim in zlim film raziskuje kompleksnost Supermanovega etičnega kompasa, tudi dejstvo, da ne sme nobeno živo bitje umreti. Supermana, ki rešuje tudi vse živali, to naredi še bolj prisrčnega, predvsem pa naivnega. Prek spektakularnih akcijskih prizorov raziskuje tudi, kaj pomeni biti junak, ki se zavzema za dobro, tudi ko se svet spreminja. Film izpostavlja njegovo človečnost, notranje dvome in hkrati njegov optimizem, ki je sicer sinonim za Supermana.
Igralska kemija
V glavni vlogi naslovnega superjunaka se je izkazal dokaj neznani David Corenswet, ki je ogrinjalo nasledil od Henryja Cavilla in na trenutke neverjetno tudi spominja nanj. Kritiki so že pohvalili njegov nastop, saj je več kot uspešno združil Supermanovo moč z ranljivostjo. Navdih za glas in vedenje je črpal iz svojega svaka, ki je visok 198 centimetrov in tehta 130 kilogramov, vendar je, kot pravi Corenswer, »najtišji in najboljši človek, kar jih poznam. Tako sem nekako zajel Clarkovega duha. Je zelo velik, a obupno poskuša biti čim manjši in čim bolj tih.« Družbo kot ljubezenski interes mu dela Rachel Brosnahan, ki jo najbolj poznamo po odlični vlogi v seriji Čudovita gospa Maisel (The Marvelous Mrs. Maisel). Njena Lois Lane je ambiciozna in iznajdljiva novinarka, ki pa služi kot moralno sidro filma. Njuno dinamiko so opisali skoraj kot klasično »screwball« komedijo, torej hitro komedijo in pogosto z absurdnim humorjem, pa tudi z duhovitimi in iskrivimi dialogi. Igralska zasedba vključuje tudi legendarnega Nathana Filliona kot lik Green Lanterna, Isabel Merced kot Hawkgirl in Edija Gathegija kot Misterja Terrifica. Z vključevanjem drugih junakov DC-jevega stripovskega in filmskega vesolja Superman tudi že subtilno gradi temelje za širšo ekipo junakov. Nicholas Hoult, ki ga poznamo iz filmov Možje X in Nosferatu, pa je tokrat zlobni Lex Luthor, Supermanov smrtni sovražnik. Hoult je sicer šel na avdicijo za Supermana, a je bil več kot vesel tudi vloge največjega zlobneža filma. »Mislim, da je eden od razlogov, da ga sovraži, to, da si je Lex prizadeval, da bil na neki način ta junak, božanska figura, ter verjame, da si zasluži čaščenje, spoštovanje in ljubezen človeštva,« je povedal Hoult v oddaji DC Studios Showcase in dodal, da je Lex ljubosumen na Supermana: »Pojavi se in dobi vso pozornost, ki si jo po njegovem mnenju zasluži sam. Tako da je v tem kotlu malo vsega – ljubosumja, strahu in vsega tega.«
No, eden najbolj simpatičnih in prisrčnih igralcev v filmu je Joelene, psička, ki je igrala psa Krypta, ki se je čuval pri superjunaku. Večji del filma je pes seveda računalniško ustvarjen, saj leti, a agent kaosa, ki svoje supermoči uporablja za uničevanje in igranje, je nedvomno ukradel marsikatero sceno v filmu. Režiser in scenarist James Gunn je lik ustvaril po svojem kužku, ki ga je rešil iz zavetišča in ki je zgrizel celo deset tisoč dolarjev vreden računalnik.
Jekleni mož 2.0
Star je 87 let, a še vedno je videti svež in brez rje. Od izida stripa leta 1938 ni bilo desetletja, ko ni bilo v produkciji nekaj povezano s Supermanom, od filmov, risank, gledaliških predstav in tako naprej. Novi Superman je že deveti film o tem izredno priljubljenem superjunaku, a režiser James Gunn je očitno našel pravo formulo, da ga pomladi in izstreli v novo ero. Gunn je postal mojster mešanice ekscentričnosti, akcije, čustvene globine in komičnih vložkov, kar je dokazal z neverjetno uspešno Marvelovo trilogijo Varuhi galaksije (Guardians of the Galaxy), preden je prevzel novo fazo celotnega DC-jevega filmskega vesolja, ki jo je začel prav Superman. Leta 2022 je namreč postal generalni direktor DC Studiov, filmske in televizijske produkcijske hiše, ki ustvarja vse, kar je povezano s stripi DC Comics, katere del so Superman, Batman in ostali superjunaki. Gunnova vizija je tako za začetek novega poglavja prinesla popolnoma nov ton, energijo in pristop. Kot glavni scenarist in režiser je namreč osvežil lik ter zgradil nov svet, ki je spoštljiv do izvirnika in tudi dovolj sodoben, da nagovori nove generacije. Načrtno se je namreč umaknil iz temačnosti, ki je prevevala prejšnje različice, in ga naredil bolj izrazito barvitega, tako da slogovno film izžareva svetlost, humor in nekakšen retro šarm, ki spominja na stare filme. Gunn je želel ustvariti film o empatiji, pogumu in optimizmu, v ospredju pa je tudi izredno politična nota. To je preprosto film o politiki in morali.
»Superman je zgodba o Ameriki. Priseljenec, ki je prišel iz drugih krajev in se naselil v državo, toda zame je to predvsem zgodba, ki pravi, da je osnovna človeška vrednota dobrota in da smo jo izgubili,« je 58-letnik povedal za The Times in dodal: »Da, gre za politiko. Toda po drugi strani gre za moralo. Ali ne ubijate ne glede na okoliščine, kar je Supermanov pogled, ali pa imate nekakšno ravnovesje, kot ga ima Lois? Gre dejansko za njun odnos in način, kako lahko različna mnenja o osnovnih moralnih prepričanjih dva človeka razdvojijo.« Njegova izjava, da je eden najbolj ikoničnih ameriških superjunakov imigrant, je razburila ameriško desnico, Gunn pa je na vse obtožbe, da je »woke«, odgovoril, da je to film o dobroti – torej če koga moti, da gre za film o prijaznem in poštenem tujcu, ki pomaga drugim, potem morda ni težava v filmu. Bodo pa nedvomno gledalci iz naše regije malce zastrigli z ušesi. Politična slika namreč definitivno spominja na trenutno situacijo med Izraelom in Palestino, ker pa diktator izmišljene države Boravija, ki želi napasti in zavzeti manjšo sosednjo državo, govori srbohrvaško, gledalcem z Balkana ne more uiti primerjava s stanjem med Srbijo in Kosovom. Predsednika Boravije Vasila Ghurkosa namreč igra hrvaško-danski igralec Zlatko Burić, ki je znan po vlogah v Trikotniku žalosti (Triangle of sadness) – nominiranem z oskarjem in nagrajenem v Cannesu – in vseh treh Dilerjih (Pusher).
Presenetljivo dobri odzivi
Superman je lik, ki mu v zadnjih desetletjih različnih verzij kar nekako ni uspelo na svojo stran pridobiti gledalcev in kritik. A ta nova različica je očitno zedinila oba pola. Na strani Rotten Tomatoes ima med kritiki oceno 82 odstotkov, med gledalci pa kar 94, kar je za produkcijo DC odličen rezultat. Kritiki so pohvalili lahkotnost tona, smisel za humor, svež pristop in karizmatične nastope, predvsem Corensweta in Brosnahanove.
Den of Geek je film označil za čarobno vrnitev k nedolžnosti stripovskih filmov, Washington Post pa je zapisal, da gre za živahno, samozavestno osvežitev lika, ki je predolgo počival v temi. EW je izpostavil slabosti scenarija, ki mestoma razpade v strukturi, ter nekoliko prenatrpan tretji del s številnimi stranskimi liki. Gledalci pa so ga med drugim primerjali s trilogijo Spider-Man Sama Raimija – tako zaradi tona kot zaradi poudarka na osebni zgodbi.
