Sarajevo se je te dni prelevilo v filmsko prestolnico, saj ga bodo preplavili filmski ustvarjalci in ljubitelji filma z vsega sveta. Letošnja izdaja bo premierno prikazala 15 celovečernih filmov v svojih štirih tekmovalnih programih, 50 filmov pa bo tekmovalo za najprestižnejšo nagrado festivala – srce Sarajeva. V štirih tekmovalnih kategorijah za celovečerne, dokumentarne, kratke in študentske filme bo 15 svetovnih, šest mednarodnih, 28 regionalnih in dve premieri bosanskih filmov. »Program 31. festivala v Sarajevu združuje filmske ustvarjalce, ki z različnih zornih kotov ter v različnih filmskih formatih in žanrih raziskujejo, kako živimo in preživljamo življenje v kompleksnih in nestabilnih družbenih okvirih. Jedro letošnjih tekmovalnih programov so filmi, ki presegajo državne meje in ostajajo zvesti univerzalnim zgodbam, ki oblikujejo naša življenja. V tem obsegu – od tem, ki se ukvarjajo s sedanjostjo, do tem, ki dvomijo o preteklosti – ta izbor odpira prostor za spominjanje skozi filmske zgodbe o tistem, kar imamo vsi skupno: potrebo po pomenu, bližini in razumevanju – sebe in drugih,« je pred začetkom povedala kreativna direktorica festivala Izeta Građević.
Film bo odprla bosanska črna komedija o domu za upokojence Paviljon, v katerem si prebivalci doma, naveličani večletnega slabega ravnanja z njimi, nabavijo orožje in se uprejo osebju. Prvi dan festivala ga bodo predvajali na vseh osmih prizoriščih festivala. K dobremu naboru filmov seveda spadajo tudi nagrajenci za posebne dosežke. Posebno nagrado, častno srce Sarajeva, tradicionalno podeljujejo posameznikom kot priznanje za izjemen prispevek k uveljavljanju in razvoju filmske industrije ter podpori in razvoju Sarajevskega filmskega festivala. Letos bodo nagrajeni italijanski filmski režiser, scenarist in pisatelj Paolo Sorrentino, švedski igralec Stellan Skarsgård, angleški televizijski, gledališki in filmski igralec Ray Winstone ter priznani ameriški igralec Willem Dafoe. Na festivalu bo tudi precej velik slovenski prispevek, saj bodo predvajali deset filmov in eno serijo s slovensko udeležbo. Bera je letos res izjemna – tako po številu kot po kakovosti projektov, od intimnih zgodb do drznih dokumentarcev in mladinske serije, vsi filmi pa so nastali s finančno podporo Slovenskega filmskega centra. Predstavili se bodo v različnih programskih sklopih, film Belo se pere na devetdeset bo prav na festivalu doživel svetovno premiero.
Belo se pere na devetdeset
Film Belo se pere na devetdeset je nastal po avtobiografskem knjižnem prvencu novinarke in pisateljice Bronje Žakelj iz leta 2018, ki je že ob izidu postal velika uspešnica in najbolje prodajana knjiga založbe, le dve leti pozneje pa največkrat izposojena knjiga v slovenskih knjižnicah. Prevedli so jo v več tujih jezikov, med drugim v hrvaški, makedonski in italijanski jezik. Žakljeva je za svoje delo dobila tudi nagrado kresnik. Gre za ganljivo, pretresljivo in tudi humorno zgodbo o njenem otroštvu, soočanju z izgubo matere in brata ter nato z lastno boleznijo – rakom. Scenarij za film sta napisala skupaj s priznanim režiserjem Markom Naberšnikom, čigar celovečerni prvenec Petelinji zajtrk je tretji najbolj gledan slovenski film vseh časov. »Nastajanje filma Belo se pere na devetdeset je bila edinstvena izkušnja. Soočenje z resnično zgodbo je zahtevalo poseben pristop – ostati zvest izvirnemu romanu, hkrati pa razmišljati v jeziku filmskih podob, je terjalo veliko skrbne presoje. Gre za pripoved o izgubi in družini, ki je močno vplivala tudi name osebno. Ob takšni zgodbi se zaveš, kako dragocen je čas, ki nam je še na voljo, in kako ničesar ne moremo imeti za samoumevno – še najmanj prisotnosti ljudi, ki nam pomenijo največ,« so Naberšnika pred premiero citirali pri Slovenskem filmskem centru. V glavnih vlogah nastopajo Lea Cok, Jurij Zrnec, Anica Dobra in številni drugi, film pa je koprodukcija šestih držav, vključno s Slovenijo, Hrvaško, Italijo, Srbijo, Severno Makedonijo in Črno goro. Svetovno premiero bo film doživel v četrtek, 21. avgusta, pod zvezdami, na največjem odprtem prizorišču festivala – Open air premiere, tja pa se bo odpravila tudi ekipa.
Fantasy
Fantasy je celovečerni prvenec scenaristke in režiserke Kukle, s pravim imenom Katarina Rešek, je pa nadaljevanje zgodbe njenega kratkega filma Sestre. Sarah Al Saleh, Alina Juhart in Mina Milovanović igrajo prijateljice v zgodnjih dvajsetih, ki začnejo raziskovati zapletenosti spola, želja in samoodkritja, ko srečajo mlado transspolno žensko Fantasy. Ena se zaplete v ljubezensko zvezo, druga se odloči za delo na križarki v Franciji, tretja pa s Fantasy pobegne v Severno Makedonijo, da bi ubežala pred dogovorjeno poroko. Njihovi odnosi se z odraščanjem začnejo krhati. Film je intimen, iskren in politično občutljiv. Nastal je v slovensko-severnomakedonski koprodukciji, snemali pa so ga v makedonskem Kruševu, Trstu in Ljubljani. Svetovno premiero je doživel na 78. filmskem festivalu v Locarnu, regionalna premiera pa ga čaka prav v Sarajevu v tekmovalnem celovečernem programu festivala.
Film OHO
Na festival prihaja tudi dokumentarna stvaritev priznanega režiserja Damjana Kozoleta – film OHO, o gibanju in skupini OHO. Konceptualna umetniška skupina je poleg likovnikov združevala še literate in tudi druge ustvarjalce, gibanje pa je v 60. letih prejšnjega stoletja prepletalo umetnost in življenje v takratni Jugoslaviji. Kozoletov dokumentarec celovito prikaže ta fenomen in raziskuje pomen radikalnih umetniških praks danes. »OHO je dokaz, da so se v Sloveniji tudi med socializmom dogajale stvari, ki so premikale meje. Ne samo v gospodarstvu, znanosti in športu, ampak tudi v umetnosti. Ohojevska kreativnost in subverzivnost sta inspirativni še danes, po več kot pol stoletja. Film ponuja edinstveno izkušnjo, da ohojevske projekte vidite na velikem platnu. Takšne priložnosti verjetno ne bo več,« so pri Slovenskem filmskem centru citirali Kozoleta. Glasbo za film so ustvarili kultni Laibach, v filmu pa nastopajo tudi ikonična umetnica Marina Abramović, najpomembnejši član gibanja Marko Pogačnik, Milenko Matanovič in David Nez ter drugi člani skupine. Film OHO bo v Sarajevu imel mednarodno premiero, slovensko občinstvo pa si ga bo lahko ogledalo novembra v Cankarjevem domu.
Kaj ti je deklica
V program Fokus prvenec se je uvrstil tudi film Kaj ti je deklica, prvenec režiserke in scenaristke Urške Djukić. Govori o Luciji, 16-letnem dekletu, ki se znajde v novem okolju dekliškega zbora, kjer se spoprijatelji z Ano-Marijo. Na vikend izletu pevskih vaj Lucija preizkuša svoja čustva, odnose in se sooča s svojo spolno identiteto. Film subtilno slika svet mladostnic na robu ženskosti, z razumevanjem in senzibilnostjo. V glavni vlogi se je izkazala mlada Jara Sofija Ostan, blesteli so tudi Mina Švajger, Saša Tabaković, Nataša Burger, Saša Pavček in drugi.
Smrdljivc
Tudi v otroškem programu najdemo slovenske projekte, tokrat igrano serijo Smrdljivc. Humor in otroška zvedavost sta združena v šestdelni seriji, ki prinaša skrivnostno zgodbo o incidentu s smrdljivcem na šolskem stranišču. Ker so morali izprazniti šolo in predčasno končati pouk, ravnatelj in šolska svetovalna delavka poskušata najti krivca med petimi osumljenci. Serijo je režiral Filip Jembrih Jandras, scenarij pa sta po istoimenski knjigi napisala avtor knjige Rok Bohinc in Pia Vatovec Dirnbek. Bohinc tudi zaigra v seriji, v glavnih vlogah petih mladih protagonistov pa so se izkazali Ula Rovan, Kaja Šuštar, Edo Kazić, Mitja Bellotti in Janez Aleksander Vrhovec.
Manjšinske koprodukcije
Bog ne bo pomagal (Bog neće pomoći) je hrvaško-slovenska koprodukcija režiserke Hane Jušić, kot koproducenta pa sta sodelovala Aleš Pavlin in Andrej Štritof iz slovenske produkcijske hiše Perfo. Film odpira vprašanja družinskih vezi in tujstva, saj Teresa iz Čila pride v zapuščeno vasico pod Dinaro in trdi, da je vdova pokojnega brata vaščanke Milene. Prišla je, da bi se pridružila svoji novi družini in dostojno pokopala moža. Film bo predstavljen v tekmovalnem programu.
Druga slovenska manjšinska koprodukcija, ki je prav tako v tekmovalnem programu, je film Veter, govori mi (Vetre, pričaj sa mnom). Režiral ga je srbski režiser Stefan Đorđević, ki se je pred tem kalil večinoma pri kratkih filmih in videospotih. Film je avtobiografsko obarvan, saj v njem nastopajo režiser in njegovi bližnji, gre pa za intimen filmski portret odnosa med materjo in sinom. Stefana namreč spremljamo, ko se prvič po nedavni materini smrti vrne domov. Film odlikujeta subtilna režija in dokumentarno ozračje, gre pa za srbsko-slovensko-hrvaško koprodukcijo. Slovenski del projekta sta koproducenta Jožko Rutar iz produkcijske hiše SPOK Films in Miha Černec iz Staregare, pa tudi direktor fotografije Marko Brdar in oblikovalec zvoka Julij Zornik. Svetovno premiero je film doživel na filmskem festivalu v Rotterdamu.
Slovenska manjšinska koprodukcija Upon Sunrise se je uvrstila v tekmovalni program kratkih filmov. Režiral ga je srbski režiser Stefan Ivančić, govori pa o mati samohranilki, ki se mora zateči k majhnim prevaram, da bi lahko prišla do konca meseca. Je srbsko-špansko-slovensko-hrvaška koprodukcija, slovenski del pa je prispevala produkcijska hiša Staragara.
Dokumentarno-igrani film Fiume o morte! se je uvrstil v program Soočanje s preteklostjo, je pa že dobitnik dveh nagrad na festivalu v Rotterdamu in šestih na puljskem filmskem festivalu, postal je tudi nepričakovani hit hrvaških neodvisnih kinematografov. Je duhovita rekonstrukcija fascinantnega, a dokaj neznanega zgodovinskega dogodka, ko je mesto Reka leta 1919 za dobro leto zavzel razvpiti italijanski pesnik in vojni zagovornik Gabriele D'Annunzio. Scenarist in režiser je Igor Bezinović, slovenski prispevek pri tej hrvaško-italijansko-slovenski koprodukciji pa predstavljajo produkcijski studio Nosorogi ter mešalec zvoka Julij Zornik in Gregor Božič, ki se je podpisal pod filmsko fotografijo.
V programu Fokus bodo prikazali tudi film Osemdeset plus (Restitucija, ili, San i java stare garde), priznanega srbskega režiserja in scenarista Želimirja Žilnika, ki ima po očetu Konradu tudi slovenske korenine. Film spremlja starega jazz glasbenika, ki se iz Nemčije vrača v Srbijo po dolgem sodnem boju za družinsko posest, ki jo je podedoval s postsocialistično restitucijo. Slovenska koproducenta sta Miha Černec iz produkcijske hiše Staragara in Jožko Rutar iz Tramala.
V programu Open air premiere bo na ogled tudi Izgubljeno sanjsko moštvo (Posljednja reprezentacija). Celovečerni dokumentarec govori zgodbo edinstvene zmagovalne športne ekipe, ki je leta 1991 osvojila zlato medaljo na evropskem prvenstvu v košarki, medtem ko je država, ki jo je zastopala, tri dni prej razpadla. Zgodbo vidimo skozi trenerjeve oči in oči igralcev te edinstvene ekipe v zgodovini športa. Zanimiv pogled na šport in zgodovino skozi filmski objektiv. Film je koprodukcija Hrvaške, Srbije, Italije in Slovenije, svetovna premiera pa je bila na letošnjem festivalu v Pulju. Slovenski prispevek predstavljata koproducent Jožko Rutar iz produkcijske hiše Tramal in oblikovalec zvoka Julij Zornik.
