Eden takšnih je Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, celovečerni igrani prvenec, ki je z naslovom hkrati zmedel in navdušil. To je prvi celovečerni film mlade režiserke Ester Ivakič, scenarij pa sta napisali skupaj s scenaristko Niko Jurman. Nastal je po motivih kratkih zgodb iz zbirke Noben glas Suzane Tratnik, a scenaristki se literarne predloge nista držali »kot pijanec plota«. Zgodba sicer tematizira prijateljstvo in ljubezen, pa tudi vero, izgubo in smrt.
Ida je namreč desetletna deklica, ki živi v odmaknjeni vasi v Prekmurju in verjame, da lahko smrt bolne babice prepreči samo s petjem angelov, ki odmeva po bližnjem pokopališču. Zato se odloči, da se bo pridružila šolskemu pevskemu zboru, a težava je, da je popolnoma brez posluha. Film na svet gleda skozi otroške oči. Njegov pomen in dušo je prepoznala tudi ekumenska žirija, ki deluje na številnih filmskih festivalih po svetu. Opazili so ga na nedavni svetovni premieri filma, na mednarodnem filmskem festivalu v nemškem Cottbusu, in mu podelili posebno omembo, priznanje za filme z izrazitim človeškim, etičnim in duhovnim sporočilom. »V tem svetu, ki gre, kamor pač gre, je super, da imamo prostor, da se ukvarjamo tudi s pomembnimi temami,« je bila s priznanjem zadovoljna hrvaška igralka Judita Frankovič Brdar, ki je v filmu zaigrala mamo.
No, Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo je naslov, ki marsikoga preseneti, ko ga prvič sliši, režiserki pa se je utrnil tik pred začetkom snemanja. Ekipa je zanj izvedela šele med snemanjem in presenečenje je bilo veliko, a zdaj so navdušeni vsi. »Delovni naslov je bil Noben glas, po knjigi, a ko je na setu Ester dejala, da ima idejo, sem takoj rekla: 'Ja, to je to, to je ta naslov!' Okej, mogoče ni na prvo žogo, ampak vseeno Ida ostane, tako da tisti, ki želi, se bo naučil ali bo prebral,« je bila navdušena Frankovič Brdarjeva. »Dolg je, težko si ga je zapomniti, ampak po moje to kar privlači ljudi. Mogoče je to dobra strategija za naprej,« sta se strinjali mladi glavni igrali Lana Marić in Liza Muršič. Da je bila to impulzivna odločitev, ki jim je mogoče celo malce zapletla življenje, pa je priznala režiserka. »Čisto nič nisem razmišljala, ampak zdaj vidim, da je zapleteno. Včasih človek sprejme impulzivno odločitev in mora pojesti, kar je skuhal, in to se zdaj dogaja. Nauk za naprej,« je povedala v smehu.
Film se sicer v tekmovalnem programu Perspektive festivala Liffe poteguje za glavno nagrado, gledalci pa si ga že lahko ogledajo v izbranih kinematografih.
