Novico o njegovi smrti so objavili na uradni Facebook strani skupine z ganljivim sporočilom: »Dragi naši, z veliko žalostjo sporočamo, da nas je zapustil naš dobri duh Fosilov, naš dragi Marinko. Neskončno ga bomo pogrešali. Marinko, za vedno si v naših srcih.« Njegova smrt je pretresla glasbeno sceno nekdanje Jugoslavije in Hrvaške, kjer so Novi fosili pustili neizbrisen pečat.
Marinko Colnago se je rodil leta 1942 v Petrovi bolnišnici v Zagrebu v umetniško obarvani družini. Njegova mati Zora, Rusinja iz Sankt Peterburga, je bila balerina in koreografinja, oče Ferante Colnago, Italijan iz Splita, pa uspešen nogometaš Hajduka in jugoslovanski reprezentant. Po ločitvi staršev se je Marinko z mamo preselil v Varaždin, kjer se je začela njegova glasbena pot. Že pri 15 letih je ustanovil svoj prvi bend, med zgodnjimi sodelavci pa je bila tudi Ruža Pospiš Baldani, kasneje svetovno znana operna pevka. Glasbeni talent je podedoval tudi po dedku Aleksandru Gerasimovu, violinistu in vsestranskem umetniku.
Leta 1969 je Marinko skupaj z bobnarjem Slobodanom Momčilovićem - Moko ustanovil skupino Novi fosili. Ime skupine je nastalo po naključju v zagrebški slaščičarni Junferica, ko je Arsen Dedić slišal njihovo šalo, da so »stari kot fosili«, in predlagal ime »Novi fosili«. Prvotna zasedba je bila moška, prelomnica pa je prišla leta 1976 z vstopom pevke Đurđice Barlović, klaviaturista Rajka Dujmića in kitarista Vladimirja Kočiša - Zeca. S pesmimi, kot so Diridonda in Sanjaj me, je skupina zaslovela po vsej Jugoslaviji in postala simbol lahkotnega popa osemdesetih let.
Colnago je bil še edini član, ki je v skupini vztrajal od začetka leta 1969. Po razpadu skupine leta 1991, ki ga je delno povzročila nestabilnost zaradi osebnih težav nekaterih članov, se je Marinko umaknil iz glasbene industrije. Preživljal se je z različnimi deli, vključno s prodajo posode, sesalnikov in sladoleda, a se je leta 2005 vrnil h glasbi, ko se je skupina ponovno združila z Sanjo Doležal in Vladimirjem Kočišem - Zecom. Novembra 2024 so Novi fosili v zagrebški Areni priredili poslovilni koncert ob 55-letnici delovanja, kar je bil eden zadnjih Marinkovih nastopov.
Marinko je bil poročen z Nado, igralko in šepetalko v Zagrebškem gledališču mladih, s katero je preživel več kot 50 let. Z ljubeznijo in predanostjo je skrbel zanjo med njeno borbo z Alzheimerjevo boleznijo, dokler ni umrla leta 2018. Kljub letom je ohranjal šarm in energijo, ki sta osvajala občinstvo. Leta 2025 so Novi fosili na podelitvi nagrad Zlatni Studio prejeli priznanje za življenjsko delo, kar je bila zadnja javna potrditev njihovega vpliva.
Marinko Colnago je bil več kot le glasbenik – bil je srce in duša Novih fosilov. Njegove bas linije in prisotnost so definirale zvok skupine, ki še danes odmeva v pesmih, kot so »Za dobra stara vremena« in »Milena«. Njegova smrt praktično pomeni tudi konec Novih Fosilov, ostajata le še Sanja Doležal in Zec.
