Že 12 let se takrat odpravijo na dvodnevni glasbeni projekt, nič drugače ni bilo letos.
Vsi skupaj so prehodili že veliko različnih krajev – od slovenske obale do Postojnske jame, pokrajine ob Kolpi, Sedmerih jezer, Robanovega kota, Matkovega kota in Logarske doline, Prekmurja in Goričkega, Krna in Krnskih jezer ter Goriških brd. Dvakrat so se povzpeli na vrh Triglava, lani prehodili velik del Pohorja, letos pa so se podali na Koroško, na Peco, in projekt poimenovali S harmoniko po Koroški.
Zgodaj zjutraj v soboto
V soboto je več kot 50 pohodnikov odšlo iz Šmartnega pri Litiji in Ljubljane proti Koroški. Čutiti je bilo nekaj zaskrbljenosti zaradi slabega vremena, a volja in moč, ki ju premorejo Bučarjevi glasbeniki in njihovi pohodniki, ne pozna meja. V Črni na Koroškem jih je že zgodaj zjutraj sprejela županja občine Črne na Koroškem, Romana Lesjak. Z občino je Glasbena šola Bučar navezala stike v času poplav, ki so pretresle vso Slovenijo, saj so jim takrat po svojih najboljših močeh priskočili na pomoč. V središču Črne na Koroškem je zaplesala domača folklorna skupina Gozdar, županja pa je imela krasen govor, s svojimi sodelavci jih je tudi pogostila. Bučarjem se je mudilo naprej, odšli so proti Mitnemu in se še isti dan povzpeli do Doma na Peci. Ogledali so si tudi votlino Kralja Matjaža in odšli na Malo Peco. Zvečer je sledilo veliko presenečenje. Samo zanje je imel pravi koncert v krasnem ambientu doma na Peci koroški kantavtor Milan Kamnik. Udeleženci letošnjega glasbenega pohoda so nadvse uživali v njegovem igranju, petju in s spoštovanjem poslušali koroško narečje, v katerem domači glasbenik prepeva.
Vzpon na Peco
V nedeljo zjutraj so se po zajtrku vzpeli na Peco (2125 m). Glasbeniki so na vrhu zaigrali in srce je zapelo prav vsakemu udeležencu, nato pa so se počasi spustili v dolino. Pri gondoli jih je lepo sprejelo osebje restavracije Oben, harmonikarji pa so jim v zahvalo zaigrali. Sledilo je še eno presenečenje: Simon je vsem pohodnikom malo olajšal dan in tako so se v dolino spustili z gondolo. Spodaj jih je pričakala folklorna skupina iz Mežice, po imenu Pušlc. Z njimi je zaplesal tudi njihov dvodnevni vodnik Kristjan, ki so mu bili pohodniki iz srca hvaležni, da jih je pripeljal na vrh Pece. Za konec dvodnevnega druženja je družba odšla še na Pliberški jormak, kjer so v Svaveji uti zaigrali, zapeli, se objeli in odšli proti domu. Na poti so se ustavili, saj jih je pozdravil tudi mežiški podžupan Aleksander Praper in jim na kratko predstavil zgodovino tamkajšnjega rudarstva.
Nepozabna dogodivščina
Vodja projekta Simon Bučar je povedal, da glasbeni pohodi niso samo hoja, igranje in druženje, da imajo in dajo mnogo več – srčna prijateljstva, spomnijo na premalokrat videno slovensko tradicijo in narodni ponos. Dejal je: »Veste, kdaj vem, da je glasbeno pohodniška zgodba uspela? Ko se naslednje jutro zbudim in si želim, da bi se vrnil v tiste kraje, med tiste ljudi, kjer smo preživeli dva dni. Samo toliko, da jih ponovno objamem, rečem z njimi kakšno besedo ali samo poslušam njihovo narečje, ki je tako posebno in lepo. Hvala vam, dragi Korošci, za dva nepozabna dneva, ki ju bomo nosili v srcu še dolgo – za vedno.«
