Že kmalu je bilo jasno, da ne gre za še eno »mlačno« klubsko zasedbo. Leto pozneje so nastopili na Novem Rocku, največjem rockovskem festivalu v Sloveniji, kjer so si oder delili tudi z Nickom Cavom in skupino The Bad Seeds. Domača scena je tako dobila nov bend z resnim potencialom in surovim zvokom, ki gre naravnost v kri ...
Prvi album in preboj
Leta 1993 je izšel prvenec No One Can Like The Drummer Man, ki so ga kritiki v bivši Jugoslaviji uvrstili med najboljše rock'n'roll izdaje tistega časa. Sledili so koncerti po Sloveniji in Hrvaški ter nastopi ob skupinah Majke, Nova Mob in Partibrejkers. Res Nullius so si hitro ustvarili sloves surovega in prepričljivega koncertnega benda. Leta 1994 so v Zagrebu podpisali pogodbo z založbo Croatia Records in posneli drugi album Dead Town Dogs, ponovno pod producentsko taktirko Janeza Križaja. Album je bil zelo dobro sprejet, za skladbo Straight To The Hell pa so posneli tudi svoj prvi videospot. Intenzivno koncertno obdobje sta kronala nastop z Bad Brains v Ljubljani in vloga glavnih gostov festivala Novi Rock. Ameriška revija Flipside jih je razglasila za enega najboljših punk rock bendov na območju za nekdanjo železno zaveso.
Nova zasedba in slovenski jezik
Začetek leta 1996 je prinesel spremembe v zasedbi. V skupini sta ostala pevec Zoran Benčič in kitarist Boštjan Senegačnik, pridružila pa sta se jima basist Grega Sevnik in bobnar Bojan Stopar. Prenovljena zasedba se je hitro ujela in se odpravila na mini turnejo po ZR Jugoslaviji. Leta 1997 so z založbo Statera posneli tretji album Zdravo je biti divji, ki ga je produciral Miro Kusačić. To je bila prelomna plošča, v celoti posneta v slovenščini, s katero so Res Nullius dokončno potrdili svojo izrazno in zvočno moč. Album spada v sam vrh slovenskega rocka, skupina pa je po izidu odigrala okoli 50 koncertov doma in v tujini.
Premori, novi začetki in četrti album
Leta 1999 so sodelovali pri celovečernem filmu Barabe, za katerega so napisali dve avtorski skladbi. Kmalu zatem sta zaradi nesoglasij skupino zapustila basist in bobnar, kar je pripeljalo do krajšega ustvarjalnega premora, nekaj menjav članov in občasnih poskusov ponovnega delovanja.
Prelom se je zgodilo leta 2002, ko sta se skupini pridružila basist Boštjan Časl in bobnar Janez Marin. Res Nullius so ponovno zaživeli z novo energijo. V studiu so posneli deset novih skladb za izjemni album Revolver ljubezni, ki ga je produciral Aleš Uratnik.
Prekletih bazar
Leta 2011, po več kot dveh desetletjih delovanja in štirih studijskih albumih, se je skupina slovenski javnosti ponovno predstavila z novo ploščo in obsežno koncertno turnejo. Njihov peti studijski album Prekletih bazar je nastal v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom in je bil v celoti posnet jeseni 2010 v Glasbenem centru Pavarotti v Mostarju. Odziv na album je bil izjemno pozitiven. Takrat je legendarni Max Modic poudaril, da se Res Nullius spreminjajo le zato, da bi ostali isti – zvesti svoji samosvoji kitarski poetiki, ki jo na albumu Prekletih bazar v desetih skladbah žlahtno nadgradijo z bogato mero pristnega bluesovskega izročila. Album je ocenil s petimi zvezdicami.
Vrnitev na sceno in nova glasba
Danes Res Nullius znova odločno stopajo v ospredje. Skupina se po daljšem obdobju tišine vrača na sceno. Zaprla se je v studio, kjer že intenzivno dela novo glasbo. Gre za nadaljevanje zgodbe benda, ki je skozi desetletja dokazal, da zna preživeti spremembe, ohraniti identiteto in ostati relevanten ter surov.
Skupino danes sestavljajo:
Zoran Benčič – vokal
Boštjan Senegačnik – kitara
Janez Marin – bobni
Boštjan Časl – bas
