Revija stop
Glasba

»Koncerta se lotevamo skoraj kot gledališke predstave«

Karmen Spacapan
27. 1. 2026, 16.11
Posodobljeno: 27. 1. 2026, 16.16
Deli članek:

Tako pravijo člani skupine Delta Riff, ki 5. februarja 2026 prvič samostojno stopajo na veliki oder Katedrale v Kinu Šiška.

Janez Štrukelj
Trio, ki dokazuje, da so za močan rock'n'roll včasih dovolj le kitara, bas in bobni.

Obljubljajo več kot le koncert, celostno rock'n'roll izkušnjo, kjer bosta zvok in vizualna podoba del iste zgodbe. Za zasedbo je bilo leto 2025 prelomno. Razprodani koncerti, nagrada zlata piščal za novinca leta in izid prvenca Klic v neznano! so potrdili, da gre za bend, ki se najbolje izrazi v živo. Njihov surovi preplet stoner rocka, bluesa in rock'n'rolla temelji na preprosti postavi tria in močni energiji, ki se z odra hitro prenese v dvorano.

Pot od klubov do velikih odrov je bila hitra, od prvih koncertov na Metelkovi do nastopov pred večtisočglavo množico kot predskupina Siddharte. Februarja bodo ta zagon nadgradili z največjim samostojnim nastopom do zdaj, za katerega pravijo, da je uresničitev dolgoletne želje.

Obiskovalci lahko pričakujejo premišljeno zgrajen šov, zvočno prepoznaven Delta Riff koncert z nekaj presenečenji in vizualno nadgradnjo. Ali kot ga sami povzamejo v enem stavku: energijo, strast in moderni rock'n'roll.

Za tiste, ki vas morda šele odkrivajo: kdo so Delta Riff in zakaj ste sploh začeli igrati skupaj? Kaj je bil tisti prvi skupni impulz?

Delta Riff smo rock'n'roll trio, naše ime je sestavljeno iz dveh besedi, ki najbolje opišeta glasbo, ki jo ustvarjamo: Delta za delta blues, Riff za riff rock. Skupaj smo od maja 2023, in če moramo kakšen dogodek šteti za naš začetek, je to naša prva skupna vaja, na kateri smo ugotovili, da smo trije dovolj in da bomo ostali trio. Takoj poleti smo začeli pisati prve avtorske komade, decembra 2023 pa smo imeli prvi koncert v Menzi pri koritu. Od tam je šlo samo še navzgor! Pred kratkim smo izdali svoj debitantski album Klic v neznano!, ki smo ga pilili zadnji dve leti.

Vaša glasba je surova mešanica stoner rocka, bluesa in rock'n'rolla. V času, ko je Slovenijo preplavila narodna glasba, ko se ogromno prizorišč spreminja v lokale, kjer se pleše polka, ostajate zvesti rocku. Zakaj? 

To je glasba, ki jo poslušamo in najbolj čutimo. Seveda je narodnozabavna glasba v krvi Slovencev, vendar je nihče od nas nikoli ni poslušal. Ne gre toliko za zvestobo kot za to, da delamo to, kar nam najboljše zveni. Zaenkrat je to rock in verjetno bomo pri tem ostali.

Luka Klarič
Delta Riff v razprodani dvorani Kina Šiška

Narodnozabavni bendi imajo ogromno koncertov. Bi se kdaj »prodali« za kakšen »špil« več – bi si morda upali iti v »harmonika« duet? 

Takoj – duet z Markom Hatlakom ali kakšnim drugim zanimivim harmonikarjem! Ampak ne bi tega ubesedili kot »prodali«, bolj »kolaborirali«, haha. Gotovo pa bi naredili komad, ki bi bil všeč tudi nam! 

Prvenec nosi naslov Klic v neznano! Koliko časa je nastajal? Rdeča nit?

Ta album je začel nastajati maja 2023, ko smo formirali bend. Rdeča nit albuma je rdeča barva, haha. Šalo na stran – želeli smo si posneti album, ki bi ga ljudje lahko poslušali v celoti, kot se je to počelo včasih. Producent albuma je Dejan Radičević - Daisy, ki je prijatelj benda že od začetka. Album združuje deset pesmi, ki so previdno umeščene, da poslušalca dinamično zapeljejo čez celotno izkušnjo. Kot jutranji ritual, najprej Jutro, potem Voda in gremo naprej. 

Veliko se govori o tem, da ste predvsem izjemen »live bend«. Zakaj je oder za Delta Riff tako ključen del identitete?

Radi »špilamo«! Na odru najbolj uživamo. Smo trio, kar povzroči še toliko več adrenalina, saj ni prostora za napake. Največ nam pomeni odziv ljudi. V studiu si sam, na snemanjih si sam, na koncertih pa je energija ljudi, ki vse skupaj naredi magično. Takrat smo tam za njih, zaradi nas pridejo – in to nam pomeni največ. 

Janez Štrukelj
Tri glave, en zvok in jasen fokus: rock'n'roll, kot ga čutijo sami.

Petega februarja 2026 boste prvič samostojno zavzeli veliki oder Katedrale v Kinu Šiška. Kaj ta koncert pomeni za vas osebno in kaj za bend? Kaj treme? 

Sanje vsakega od nas so bile, da bi naš prvi album lahko predstavili v Katedrali Kina Šiška. Lani, ko smo februarja predpremierno album odigrali v razprodani Komuni, spodnji dvorani Kina Šiška, nam je to dalo ogromno zagona. To je za nas ogromen projekt. Za bend, ki obstaja manj kot tri leta, je bil to velik preskok. Živčki delajo že dva meseca, verjamemo pa, da ko bomo stopili na oder, bo kot vsakokrat trema izginila in bo ostala le pozitivna energija. 

Naslednja etapa? 

Koncerti, čim več njih, pisanje novih songov in seveda vaje, vaje, vaje.  

Kako se priprave na večji koncert razlikujejo od klubskih nastopov? Kaj bo tokrat drugače, zvočno, vizualno, energijsko?

Vaje so videti zelo podobno, je pa priprava na celoten šov dosti bolj zapletena. Katedrala Kina Šiška s tehniko omogoča, da se naredi zelo dober šov. To nam je pomembno in temu se tudi posvečamo. Zvočno bo to Delta Riff koncert z nekaj presenečenji, ki naj ostanejo skrivnost. Vizualno pa se bo od lani dosti nadgradilo. Koncerta se lotevamo skoraj kot gledališke predstave, kjer z vsem predstavljaš odrski karakter – od tega, kako bomo skladbe zaigrali in kako bomo vse treba postavili na oder, do luči. Tisti, ki na naš koncert prihajajo prvič, lahko pričakujejo glasbeno ekstazo rock'n'rolla. Želimo, da bodo vsi v dvorani z nami, da se bodo prepustili trenutku in odšli po koncertu domov navdušeni nad slišanim in videnim.  

Luka Klarič
Intenzivnost v živo ostaja osrednji del identitete zasedbe.

Veliko se govori o »zlati dobi rocka«, o časih divjih koncertov, kaotičnega backstagea in vročih oboževalk. Kako vi gledate na to obdobje, mislite, da se je to res dogajalo? Pa danes, se?

Verjamemo, da se to je dogajalo in da se še zmeraj. A menimo, da se to lahko dogaja v tujini. V Sloveniji slava takega kalibra ne obstaja, smo premajhni. Vsi hodimo v iste trgovine, pijemo enako pivo. S svojo glasbo se poskušamo ljudem približati, da nas začutijo. Po koncertih pa radi s fani tudi rečemo kakšno besedo. Tako smo lahko vedno boljši, saj nam konstruktivna kritika veliko pomeni.

Se vam zdi, da je današnji rock bolj nadzorovan in urejen ali se je surovost le preselila drugam?

Drugi časi. Danes živimo v drugačnih časih. S pojavom družbenih omrežij smo glasbeniki bolj dostopni za ves svet, na ta način lahko gradimo povezanost s fani, odnose, promoviramo glasbo in jo po tej poti delno spravimo do ljudi. Menimo pa, da so še zmeraj najpomembnejši koncerti. Surovost je tu še zmeraj prisotna. 

Včasih so bile rock zvezde nedotakljive ikone, danes so glasbeniki stalno prisotni tudi na družbenih omrežjih, kot ste že omenili. Je to po vašem mnenju dobro ali slabo? 

Družbena omrežja so gotovo dobra platforma za predstavitev benda, vendar so hkrati problem. Zaradi zasvojenosti z ekrani ljudje vse manj opažamo svet okoli sebe. Ujeti smo v svojih mehurčkih in glasba ali še kakšne druge vsebine, ki bi nam lahko bile zanimive, pogosto ne pridejo do nas; saj ne morejo! V digitalnem svetu so šefi algoritmi – servirajo nam tisto, kar smo že sami našli ali pa kar algoritem meni, da je podobno našemu okusu. In ni nujno, da ima prav. Ni več presenečenj, vse je zgolj samo še varna izbira. Ta dostopnost nima le plusov, mnogo je tudi minusov. O tem bi lahko razglabljali na dolgo in široko. 

Janez Štrukelj
Prvenec Klic v neznano! je zgrajen kot celota – 10 skladb, ki poslušalca vodijo skozi premišljeno rockovsko izkušnjo.

Kaj od stare rock šole bi si želeli obdržati v prihodnosti in česa nikakor ne bi prenašali v današnji čas?

Neprisotnost telefonov na koncertih na starih posnetkih najbolj izstopa. Ko so ljudje prišli na koncert in se sprostili, odklopili od zunanjega sveta. Bili so samo tam in nikjer drugje. Vsekakor pa od stare šole rocka ali vsaj njenega renomeja ne bi mogli shajati z alkoholom in drogami, kar se zdi, da je bil včasih standard. Nivo v živo odigrane glasbe, koncertov se je danes toliko zvišal, da moraš biti vedno na 110 odstotkih, to pa se s substancami pogosto porazgubi.

Ko niste na odru ali v studiu, kako je videti vaš delovnik in prosti čas?

Tit in Tilen sta študenta, Luka pa poučuje bobne in predaja znanje naprej, na prihodnje generacije. Čim več časa sicer poskušamo preživeti »na placu« za vaje, ki jih imamo večkrat na teden. 

Kdo v bendu je največji perfekcionist in kdo tisti, ki bi najraje rekel: »To je to, dovolj je, gremo na pir«?

Vsi trije imamo zelo perfekcionističen pristop h glasbi – ker drugače, kakšen je sploh smisel, če ni optimalno in karseda dobro.

Imate kakšen ritual pred koncertom, brez katerega se ne gre na oder?

Pred koncertom se vsak zase ogreje. Luka roke, Tilen prste, Tit glasilke. Nekako smo v backstageu 10 do 15 minut pred koncertom radi sami, z ožjo ekipo. Tako se lahko v miru pripravimo na koncert, da misli ne morejo odtavati kam drugam.  

Za konec: kaj lahko obiskovalci pričakujejo od večera v Kinu Šiška ... Poskusite opisati z enim stavkom! 

Energijo, strast in modern rock'n'roll!

Revija Stop