Revija stop
Inovativno

Kje je meja med pomočjo in nadzorom?

9. 1. 2026, 11.04
Posodobljeno: 9. 1. 2026, 11.15
Deli članek:

Pozabiti, kje ste pustili avto, ni nič nenavadnega. Sploh na letališčih, pri stadionih ali v velikih nakupovalnih središčih se lahko iskanje hitro zavleče.

Funkcija, ki v tem primeru lahko zelo pomaga ...

Google Maps je zato uvedel novo funkcijo: parkirišče se zdaj shrani samodejno, brez ročnega klika.

Do zdaj je moral uporabnik po koncu vožnje v aplikaciji sam izbrati možnost »Shrani parkirišče«. Po novem Google to stori sam. Če je telefon z avtom povezan prek Bluetootha, kabla, Android Auto ali CarPlaya, aplikacija prekinitev povezave razume kot znak, da je vožnje konec. Takrat na zemljevidu samodejno označi lokacijo parkiranega vozila.

Označevalec ostane viden do 48 ur ali dokler ga uporabnik ne izbriše. Ko Google Maps zazna novo vožnjo, se prejšnja lokacija samodejno odstrani, tako da ne prihaja do zmede s starimi postanki.

Več podatkov

Za zmedene ljudi? "Kje sem pustil avto?"

Sistem se ne opira le na eno informacijo. Poleg prekinitve povezave z vozilom upošteva tudi podatke senzorjev v telefonu, kot so GPS, gibanje in prehod z vožnje na hojo. Tako lažje loči med dejanskim parkiranjem in kratkim postankom v prometu.

Podobno rešitev že nekaj časa ponuja tudi Apple Maps, a z nekoliko drugačno logiko. Applova aplikacija lokacijo običajno ohrani, dokler je ne nadomesti nova, Google pa jo izbriše takoj, ko se znova odpravite na pot.

Funkcija ima tudi omejitve. V podzemnih ali večnadstropnih garažah je natančnost lahko slabša zaradi šibkega signala, zato Google združuje več virov podatkov, da bi lokacijo kljub temu določil čim bolj zanesljivo.

Gre za majhno, a zelo praktično spremembo. Ne rešuje velikih težav, prihrani pa nekaj minut in nekaj živcev. Vendar se ob tem pojavi še širše vprašanje. Ali takšne funkcije pomenijo več udobja ali tudi več nadzora? Telefon zdaj ne beleži le poti, temveč sam sklepa, kdaj smo se ustavili in kje smo končali vožnjo. Večino časa je to koristno, včasih pa lahko odpira tudi dileme – od napačnih zaznav do občutka, da sistem ve več o našem gibanju, kot bi si morda želeli. Popolna avtomatizacija nam sicer prihrani razmišljanje, hkrati pa odpira vprašanje, kje je meja med pomočjo in nadzorom.

Revija Stop