Sedemindvajsetega aprila, na dan boja proti okupatorju, si boste lahko na TV Veseljak Golica ogledali kar tri vojno-zgodovinske filme: Predam se, April '41 in Ostri vrh, na Aktual TV pa Predam se in Ostri vrh. Vsi so nastali v Filmskem ustvarjalnem društvu Loke Studio v režiji njegovega predsednika in dolgoletnega ljubiteljskega filmskega ustvarjalca Matica Poropatiča.
Kako to, da ste se lotili teh filmov?
V našem Filmskem ustvarjalnem društvu Loke Studio se že skoraj 14 let ukvarjamo s izdelovanjem takšnih in drugačnih filmov. Naša najnovejša filmska podviga sta igrani vojno-zgodovinski film Ostri vrh in dokumentarno-igrani April '41. Lotili smo se ju v sodelovanju z obilico zgodovinskih, uprizoritvenih in gledaliških društev iz vse Slovenije, kar je bil tudi povod, da smo se sploh lotili tega projekta. V veliko pomoč pri vsebini so nam bili tudi posamezniki in organizacije, ki se ukvarjajo z zgodovino. Oba filma sta bila narejena popolnoma na prostovoljni bazi, brez kakršnekoli finančne podpore.
Zakaj ste se odločili v filmih osvetliti začetek vojne na Slovenskem?
Ker se nam je to zdela zelo zanimiva zgodba, predvsem pa zaradi tega, ker so šli ti dogodki po vojni malce v pozabo, saj so ostali v senci veliko bolj izpostavljenega narodnoosvobodilnega boja. Vseeno pa gre za zelo zanimiv utrinek slovenske zgodovine, navsezadnje je to uvertura k drugi svetovni vojni v Sloveniji, ki je potem zelo globoko zaznamovala celotno generacijo ali celo več generacij – in še danes živimo v senci teh dogodkov.
Kako ste našli glavno lokacijo za snemanje Ostrega vrha?
Ne samo iskanje lokacije, tudi rekvizite, oblačila in ne nazadnje obnašanje je bilo treba temeljito raziskati, največji izziv pa je bil najti zapuščeno kmetijo v gorah, saj tam poteka večina zgodbe filma. Imeli smo veliko srečo, da smo jo našli v kraju Podkum v Zasavju. Pri tem so nam ogromno pomagali člani Kulturnega društva Podkum, s katerimi že dolga leta sodelujemo. Tudi sicer ima naše društvo sedež v Zasavju, tako da smo imeli majhno prednost domačega terena. Tam je bilo zelo težavno snemati, saj je kmetija na dokaj nedostopni lokaciji, do katere se pride po gozdni poti, poleg tega na njej ni bilo elektrike in vode. Počutili smo se kot partizani. Tudi samo snemanje je bilo zelo partizansko, v tem smislu, da je bilo ogromno improvizacije in prilagajanja ter nepričakovanih in pričakovanih težav, s katerimi smo se morali potem v trenutku spoprijeti. Tako kot je pri vsakem filmu. Nemalokrat smo dobili obisk »naključnih pohodnikov«, ki so iz vasi prišli »firbcat«, kaj se dogaja, saj so le Nemci ponovno korakali po hribu. Večkrat smo morali ustaviti snemanje in jim pojasnjevati, saj smo se trudili ohranjati prijateljske odnose z domačini. Zanimiva je bila tudi situacija s kostumi za vojsko Kraljevine Jugoslavije. Dali smo jih narediti zelo vešči osebi, ki je svoje delo sijajno opravila, ker pa se nismo znali pravilno izmeriti, je bila uniforma glavnemu igralcu premajhna in smo jo morali potem preurediti, da mu je bila kolikor toliko prav, da ni bil videti kot neki pajac. Več sreče smo imeli z vremenom. Ko smo imeli najbolj zahtevno snemanje s 70 statisti in ogromno logistike, vse na tej zelo težko dostopni lokaciji, so bile napovedane nevihte po vsej Sloveniji. Vsi so me klicali in spraševali, ali bomo snemali. Pritrdil sem, saj ni bilo možnosti, da bi vse na novo splanirali. Ko smo prišli na lokacijo, pa je bil sonček. Lep, čudovit in enkraten dan, povsod okoli nas pa nevihte.
V Ostrem vrhu je tudi nekaj humorja, zakaj se vam je to zdelo pomembno?
Želeli smo narediti gledljiv film. Menim tudi, da gre lahko še za ne vem kakšne situacije, a bo človek na koncu vedno človek. In ne bo samo jokal in trpel, ampak bo imel cel spekter čustev.
Manj čustev je razumljivo pri dokumentarno-igranem filmu April '41, ki ste ga posneli po Ostrem vrhu. Zakaj ste odločili še zanj?
Ker smo si želeli dogodke aprilske vojne na severni meji predstaviti še z bolj sistematičnega zgodovinskega pogleda, saj smo med ustvarjanjem igranega filma dobili ogromno kontaktov in izvedeli veliko zanimivih zgodb, ki pa jih nismo mogli vključiti v igrani film. K sodelovanju smo povabili več priznanjih zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s tem področjem in to tematiko, posneli smo tudi igrane scene. Dokumentarni film je bil posnet v zgolj treh dneh, kar je bil zelo zahteven podvig. A smo po našem mnenju ustvarili sijajen dokumentarni film z igranimi vložki, ki se zelo lepo dopolnjuje z našim igranim filmom. Zdaj ju skupaj predvajamo v kinematografih po Sloveniji. Dvaindvajsetega aprila ju bomo v Kinu Slovenj Gradec, 6. aprila, prav na obletnico začetka vojne, pa smo imeli na Koroškem velik dogodek, na katerem je bil poleg filmov izveden pester kulturni program.
