Oddajo, ki v ospredje postavlja vprašanja, s katerimi se srečuje predvsem zrela generacija, vodi Helena Pirc, s katero sva se dotaknila tako zakulisja kot tudi gostov.

Kako bi opisali razvoj svoje oddaje?
Oddaja je v treh letih lepo zrasla in dozorela. V osnovi je koncept podoben, podroben pogled v eno temo ali problematiko. A smo od začetnih 25 minut pred dobrim letom prešli na 50 minut, kar nam dovoljuje bolj poglobljen pogled z različnih zornih kotov, z več sogovorniki v studiu in več prispevki na terenu. Mislim, da se je z rubriko Ah, ta splet! in kvizom (Spo)znanje generacij, s katerim vsako oddajo sproščeno zaključimo, oddaja dobro »usedla« tako med nas ustvarjalce kot med gledalce. Ima svoj značilen ritem in način pripovedovanja zgodb.

Ah, ta leta se osredotoča na starejšo generacijo in njihove izzive. Se vas je katera tema še posebej dotaknila?
Težko izberem le eno, saj se vsak teden močno poistovetim prav s tisto temo, ki jo takrat obravnavamo. Morda so mi osebno blizu teme o odnosih – partnerski, družinski, prijateljski in predvsem odnos, ki ga gojimo sami do sebe, tega navadno najbolj zanemarjamo. Vedno se me dotaknejo zgodbe o premagovanju bolečine, ne le fizične, tudi tiste, ki jo nosimo v sebi. Pa tista o spremembah, kjer smo govorili o ljudeh, ki so v življenju popolnoma obrnili smer. Morda zato, ker verjamem, da ni nikoli prepozno za nov začetek.

V studiu ste gostili ogromno izjemnih osebnosti. Kateri izmed pogovorov vam je najbolj ostal v spominu?
Vsak gost nosi svojo zgodbo in vsak je izjemen na svoj način. Zagotovo mi bo za vedno ostala v spominu iskrena in topla Manca Košir, s katero smo govorili o sprejemanju minevanja. Pa neustavljiva Petra Majdič, umirjeni dr. Christian Gostečnik, energična Benka Pulko. Zdaj, ko razmišljam, vidim, da mi je skoraj vsak pogovor zaradi nečesa ostal v spominu. Vsekakor pa sem se s pomočjo pogovorov z gosti v zadnji treh letih ogromno naučila o sebi in svetu.

Kako sploh izbirate goste?
Najprej izberemo temo, nato iščemo goste, ki bi o vprašanju, ki smo si ga zastavili, lahko kaj povedali. Pri tem nas vodijo tako strokovnost gostov kot tudi njihove osebne izkušnje. Mislim, da se je kot zmagovalni recept izkazala kombinacija znanja in osebnih zgodb. Tudi težje teme, kot so osamljenost, bolezen in izguba, so del življenja – pomembno je, kako jih predstavimo. Spoštljivo in človeško.

Lani se je oddaja podaljšala na 50 minut. Kako je ta razširitev vplivala na vsebino?
Dodaten čas nam je omogočil, da v oddajo vnesemo nekaj razgibanosti, nekaj novosti, tudi vsebinskih. Rubrika Ah, ta splet! je super dopolnitev – digitalni svet je tudi del vsakdana starejših in Nina Cijan vsekakor poskrbi, da se tem, ki morda na prvi pogled delujejo zahtevne, loti na poljuden, koristen in spodbuden način.

Kako se kot voditeljica pripravite na pogovore?
Vedno začnem z raziskavo in poskušam čim več izvedeti o gostih, pri tem mi seveda pomagajo tudi kolegice. Nato se z gosti slišim, včasih celo srečam, da jih lahko še bolje spoznam in začutim, kaj in koliko želijo deliti. Poskušam postaviti vprašanja, ki ne bolijo, ampak odpirajo. Bistveno pa je, da jih res poslušam – ne le z ušesi, tudi s srcem. Vsakemu dam prostor, da pove, kar želi – ne silim, ne prekinjam.

Adrian Pregelj / RTV Slovenija

Pred vodenjem Ah, ta leta! ste sodelovali pri oddajah, kot je Dobro jutro. Kako se vaš trenutni studio razlikuje od prejšnjih izkušenj in kaj vam je pri tem formatu najbolj všeč?
Vsaka oddaja ima svojo dinamiko. Dobro jutro je bil zelo raznolik, z večjimi obrati in hitrim tempom in seveda oddajanjem v živo. Ah, ta leta! pa mi omogoča več poglobljenosti, čustvenih tonov in časa za resen pogovor. To morda bolj ustreza moji osebnosti, sem izredno radovedna in težko ostanem samo na površju, po drugi strani pa sem dovolj umirjena, kar se mi zdi, da ustreza tako gostom kot gledalcem. Tudi novi studio nam daje boljše ozračje – topel je, domač, intimen. To prav pride za takšne zgodbe.

Kako vi doživljate povezovanje s starejšo generacijo, bodisi v oddaji bodisi v življenju?
Dr. Jože Ramovš, ki je bil gost v naši oddaji, je dejal, da človek ne glede na starost za zdrav osebni razvoj potrebuje redne in poglobljene stike z vsemi tremi generacijami, mladimi, tistimi srednjih let in starejšimi. To se je neverjetno globoko zapisalo vame. Jaz sem trenutno ravno nekje na sredini. Zame so starejši neizmeren vir modrosti, humorja in življenjskih izkušenj, hkrati pa tudi mlade poskušam razumeti in jih videti takšne, kot so – z zanimanji in veselji, ki jih imajo, brez obsojanj. Tudi zato mi je oddaja tako blizu.

Kaj najraje počnete v prostem času?
Po dolgih delovnikih me najbolj sprostijo dolgi sprehodi. Prosti čas sicer preživljam predvsem z družino, ali je to v naravi ob kakšni športni aktivnosti, ali v odkrivanju kulturnih značilnosti različnih evropskih mest ... Ob deževnih dnevih mi čas zapolnijo dobre knjige, filmi in igranje družabnih iger.

Kako usklajujete poklicno življenje z osebnim? Je vodenje oddaje kdaj vplivalo na vaš pogled na zasebno življenje?
Iskreno, na moje zasebno življenje je delo veliko bolj vplivalo, ko sem še bila vpeta v svet dnevnih novic. Danes me pogovori z gosti ne obremenjujejo, ampak me bogatijo in marsikatero modrost prinesem tudi domov. Res pa je, da se utegne v tedenskem ritmu oddaj delo nakopičiti in takrat raje v službi ostanem kakšno uro ali dve dlje, kot pa da delo nosim domov. Toliko imam tudi jaz že izkušenj, da delo in dom vestno ločujem. V službi sem zagnana delavka, doma pa predana mama in partnerica.

Kaj si želite, da bi gledalci odnesli od oddaje Ah, ta leta?
Od oddaje naj vsak odnese tisto, kar v danem trenutku najbolj potrebuje. Vsekakor pa bi si želela, da je v svetu več razumevanja, sprejemanja in spoštovanja. Nikoli ne vemo, kaj se zares dogaja z nekom drugim, kakšne skrbi, stiske in zgodbe nosijo ljudje okoli nas, zato ne obsojajmo, raje poslušajmo. Vsak človek je svet zase – s svojimi uspehi, padci, spomini. Če z oddajo dam vsaj delček tega sporočila naprej, sem izredno hvaležna.

Kje se vidite na televiziji čez pet let?
Predvsem si želim dobrih oddaj, ki jih bodo gledalci veseli. Seveda bi z ekipo oddajo radi razvijali naprej in upam, da nam bo to omogočeno. Morda bi si želela več dogodkov zunaj studia, več stika z gledalci. Kot voditeljica pa si želim ostati zvesta sebi in iskrena v vsem, kar počnem – naj bo to pred kamero ali za njo.