Zala Smolnikar - Záli je mlada pevka in pianistka. Prvič se je širši javnosti predstavila v šovu Slovenija ima talent, sledili so Festival Slovenske popevke in koncerti na največjih slovenskih odrih, kot so Poletna noč na Kongresnem trgu z velikim revijskim orkestrom RTV, Festival Lent, Cankarjev dom in festival Kamfest. Nastopila je tudi v duetu s Tonyjem Cetinskim. Preizkusila se je na gledaliških odrih in v predstavi Dance Amore skupaj z Andrejem Škufco, Domnom Valičem ter drugimi vrhunskimi plesalci, s katero so večkrat napolnili Gallusovo dvorano Cankarjevega doma in druga slovenska prizorišča. Osmega maja letos pa je tik pred svojim rojstnim dnem izdala svoj prvi album z naslovom V trenutku.

Kako bi opisali album?
Iskriv, divji, nežen, strasten, predvsem pa pristno moj.

Skladbe zanj ste – razen ene – napisali sami. Kaj vas najpogosteje navdihuje?
Navdihujejo me življenje samo, ljudje okrog mene, odnosi in seveda se vklopi tudi svet domišljije.

Ali je ustvarjanje za vas tudi terapevtsko?
Da, ena lepših terapij je. Najprej filtrira, nato pa ogromno da.

Eno skladbo na albumu sta prispevala vaša starša, ki sta ravno tako glasbenika. Mama Renata je študirala klasično petje in je legendarna članica Ansambla Razpotniki, oče Robert pa je komponist, harmonikar in dolgoletni član Štajerskih 7. Sta jo napisala prav za vas in za ta album ali je bila napisana že prej in za kakšno drugo priložnost?
Ta skladba je nastala že pred dobrimi 20 leti. Veliko sem jo poslušala v otroštvu, zdaj pa smo ji s pomočjo Žareta Paka in Leona Firšta dodali novo energijo. Všeč mi je.

Luka Kranjec

Koliko sta starša »kriva« za to, da ste se tudi vi podali na glasbeno pot?
Že od malega ves čas prepevam, tako da predvidevam, da bi v vsakem primeru želela postati pevka. Pomagala pa sta mi s tem, da sem zaradi njiju preposlušala veliko kakovostne glasbe in videla, koliko vadbe, truda, discipline in vztrajnosti ter ne nazadnje samoraziskovanja je potrebnega, da postaneš glasbenik.

Študirali ste v Avstriji. Zakaj ste se odločili za to?
V Sloveniji takrat še ni bilo oddelka za jazz petje.

Vam je bilo težko iti od doma?
Ni mi bilo težko oditi, ker sem bila že od 15. leta od doma. Obiskovala sem namreč Konservatorij za glasbo in balet ter že takrat živela v Ljubljani. Zatem pa sem šla še na univerzo čez mejo. Od povsod sem praktično vsak teden hodila domov, tako da svoje domovine nikoli nisem zares zapustila.

Koliko ste pogrešali svoja starša, kadar sta bila odsotna zaradi nastopov v tujini? Ste to razumeli?
Oba sta bila zaradi glasbe veliko od doma, predvsem oče je bil veliko odsoten zaradi ogromno nastopov in tudi turnej po tujini. Razumela sem, čeprav mi je takrat manjkal, je bilo pa toliko bolje, ko se je vrnil in nama z mami povedal tisoč in eno zgodbo o dogajanju. Mami se je sicer zelo trudila, da je vse prilagajala mojim urnikom in da sva bili veliko skupaj, tako da njenega primanjkljaja nisem čutila.

Širša javnost vas je spoznala v šovu Slovenija ima talent. Kako bi opisali to izkušnjo?
Krasna izkušnja je bila, saj lahko spoznaš, kako deluješ pod pritiskom, bila pa je tudi izvrstna odskočna deska, zaradi katere se me še danes spomnijo po rumeni oblekici in Deklici zaljubljeni, avtorskem komadu, ki sem ga pela na avdicijskem nastopu. Od Talentov nisem nosila rumenih oblekic, sem jo pa zdaj oblekla za koncert ob premieri prvega albuma. Očitno je v podzavesti ostalo nekaj lepega – sončno rumenega.

Luka Kranjec

Nastopili ste tudi v serijah Primeri inšpektorja Vrenka na RTV Slovenija in Ja, Chef! na Pop TV. Vas mika tudi igralstvo?
Med igro in glasbo je povezava, saj v obeh primerih interpretiraš, čeprav si pri slednji lahko bolj »svoj«. Na snemanjih obeh serij sem spoznala veliko naših najboljših igralcev in sem lahko od blizu videla njihov način dela. To je tako fascinantno, da te čisto prevzame ... dobesedno nastane neka magija. Vesela sem vsakega povabila na snemanje in ga sprejmem, če se vidim v vlogi. Več lepega, kot se dogaja v življenju, bolje je.

Odlično vam gre tudi kuhanje in peka, kar smo videli v oddaji Riba, raca, rak na Planet TV. Kdo je najbolj zaslužen za vaše kulinarične veščine?
Babi je imela gostilno, tako da je tudi mami tam »gor rasla«. Že od mladih nog sta me učili kuhati in bili tudi večkrat obe malo »sitni« pri postopkih kuhanja in pospravljanja. Seveda sem zelo uživala v kuhanju, saj mi predstavlja užitek in odmik od mojih stvari.

Katere so vaše specialitete in koga najraje razvajate z njimi?
Zagotovo so to sladice – in to veliko njih. Kakšen čokoladni vulkanček mi skoraj vedno uspe in navduši. Razvajam pa vse tiste, ki mi nekaj pomenijo, in seveda sebe.

Kaj še radi počnete v prostem času?
Berem, gledam filme, se dolgočasim, se družim s prijatelji, plešem …

Kako boste preživeli letošnji poletni dopust?
Najverjetneje ob dobrih knjigah, filmih, družabnih igrah, glasbenih festivalih ... s svojimi, sicer pa predvsem na odrih, ob ustvarjanju in v studiu. Pripravili bomo še videe za pesmi z mojega albuma. Se zelo veselim odziva ljudi nanje.