Raper 6pack Čukur se je v svojih začetkih včasih dotikal družbene kritike, z leti pa se je to spremenilo. Zdaj glasbo vidi kot način izražanja zabave in pozitivnosti. Takšen je tudi njegov najnovejši izdelek Kopalnico ima 2. Gre za priredbo legendarne skladbe Kopalnico ima skupine Hazard.
Zakaj ste se odločili ravno za to skladbo?
Že pred časom sem razmišljal o tej priredbi, o skladbi, ki mi je bila od vedno nekaj posebnega. Imel sem ideje čiste priredbe, a se je potem pesem avtorsko odpeljala v čisto novo verzijo. Kar zadeva besedilo, pa ni bilo o čem razmišljati, saj mi je pisano na kožo. Ko sem pesem končeval, sem jo poslal članom skupine Hazard, ki so bili nad njo navdušeni, tako da smo z njihovim »žegnom« objavili novo verzijo z naslovom Kopalnico ima 2.
V koliko kopalnicah pa lahko zaradi vas uživajo drugi?
Kopalnic je bilo en kup. Težko je prešteti vse »položene« kopalnice, saj sem v keramičarskem poslu od mladih nog. Je pa res, da je kopalnica prostor, v katerem se ljudje zadržujejo veliko časa in jim je zelo pomemben.
Koliko časa vi preživite v tem prostoru in za katero stvar ga največ porabite?
Če sem odkrit, se v kopalnici ne zadržujem predolgo. Uredim vse osnovne higienske stvari. Je pa res, da mi nekaj časa vzame britje glave. V zimskih dneh pa je vroča prha tista razvada, ki traja dalj časa.
Kdo je njen glavni čistilec?
Ni določenega kandidata. Kopalnica je k sreči majhna, tako da pogosto mimogrede pride do hitre čistilne akcije.
V kopalnici oziroma kar šestih različnih kopalnicah v prostorih podjetja Varis Lendava ste posneli tudi videospot za pesem Kopalnico ima 2. Pri njem sodeluje tudi vaš dober prijatelj Filip Flisar. Kaj najbolj cenite pri njem?
Res je. V Varisu smo snemali na način velike produkcije, saj imajo ogromne prostore, kjer je bilo mogoče postaviti in posneti izredno lepe kadre. Filip pa se je nekako spontano pojavil pri tej pesmi, saj je potrebovala uvod, in ker je ne samo prijatelj, ampak oseba, ki ceni delo in ročne spretnosti, se mi je zdel pravi. Kaj bi rekel zanj – tako kot ga ima rada kamera, ga imajo ljudje. Zabaven, sproščen, a hkrati zelo pozoren človek, ki tako kot jaz uživa v tem, kar dela.
Se spoprijateljite s svojimi dijaki, ki jih imate kot učitelj praktičnega pouka keramičarstva na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor?
Hehe. Ne bi rekel, da smo prijatelji, se pa srečamo po končanem šolanju – takrat so pogovori bolj prijateljski in zabavni. Zanimivo je tudi, da je moj prvi dijak zdaj celo moj sodelavec na šoli. Kot zdaj že vrhunski keramičar nam pomaga na šoli s poučevanjem prakse. In smo seveda tudi dobri prijatelji.
Imate kakšno dijakinjo?
Tu pa tam se v poklicnem programu pojavi kakšna dijakinja. Zdaj imamo dve keramičarki, ki sta odlični. Ena polaga verjetno najbolje v celem razredu. To je lepo videti.
So na splošno učenci marljivi?
Dijaki so v redu. Kakšen dan zelo pridni, kakšen manj. So v letih, ko raziskujejo, se iščejo in z delom poskušamo najti veselje do šole, do poklica, ki jim bo dal varnost in spoštovanje. V prvih letnikih so še zelo mladi, zmedeni, v tretjem, zaključnem, pa pravi dedci!
Na kakšne načine jih poskušate motivirati?
Motivacija je zelo pomembna. Sam to počnem skozi pogovore, različne zgodbe, primere, včasih tudi prek glasbe najdemo navdih za boljše počutje. Delo v delavnicah mora biti raznoliko, dinamično, kar je seveda včasih težko, saj je pri piljenju znanja dosti ponavljanja.
Kako to, da ste se odločili za ta poklic?
Ta poklic mi je bil dan v zibelko, saj je bil moj pokojni oče keramičar. Kot majhen fant sem mu pomagal med počitnicami in za vikende, pozneje pa z njim resno delal pri večjih projektih, predvsem tukaj na Štajerskem. V šoli sem se znašel čisto po naključju, zdaj pa je za mano že osmo leto poučevanja.
Bi se želeli izmojstriti še v čem?
Bi si želel, seveda. Malo bolj bi se poglobil v izdelavo mozaikov, ki sem jih s pomočjo mentorja, mozaicista Igorja Orešiča, nekaj že izdelal. Tudi les mi je zanimiv. A tudi kakšna kuharska nadgradnja bi mi prišla prav. Ampak časa za te poklice ta trenutek ni.
Kako boste preživeli letošnje poletje?
Iskreno povedano, še ne vem. Malo bom na morju, čaka pa me tudi nekaj nastopov.
Kaj pa na oddihu pri vas ne sme manjkati?
S sabo poskušam vzeti čim manj stvari. Prepustim se toku, okolici … Verjetno bodo v prtljažniku rolka, s katero naredim kakšen krog po lepih primorskih poteh, sončna očala in dober deciliter vina.
