Prvo julijsko soboto so v portoroškem Avditoriju odmevale Melodije morja in sonca (MMS), na katerih je nastopil tudi Oto Pestner – eden najboljših slovenskih vokalov vseh časov in ena največjih zvezd omenjenega festivala, kjer je zmagal kar štirikrat. Oto Pestner, ki je mimogrede nastopil tudi na prvi festivalski ediciji leta 1978, je na letošnjem festivalu MMS predstavljal Mišo Čermak – tekstopisko in novinarko, avtorico kar treh zmagovalnih pesmi MMS in številnih drugih uspešnic, ki je bila na festival letos povabljena kot prejemnica posebne nagrade avtor MMS. Glasbo in aranžma za skladbo je ustvaril Patrik Greblo, priznani slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe, za produkcijo pa je poskrbel Boštjan Grabnar. Dovolj razlogov, da smo se z Otom sprehodili čez poletne in ostale melodije, dotaknili pa smo se tudi njegovih načrtov in želja, ki pa jih ni malo ...
MMS je zaznamoval pomemben del vaše kariere. Kako se je skozi leta po vašem mnenju spreminjal ta festival in kako vi doživljate njegov današnji utrip v primerjavi z njegovimi začetki?
Festival Melodije morja in sonca ima v moji karieri posebno mesto. Spomnim se začetkov, ko smo nastopali z velikim revijskim orkestrom v živo, ki ga je vodil Berti Rodošek – človek z vizijo in ustanovitelj festivala. Takrat je bil festival bolj klasičen, osredotočen na melodijo, interpretacijo in pristno izvedbo. Danes je v koraku s časom, z vrhunsko produkcijo, lučmi in zvokom. Vseeno pa še vedno nosi tisti poletni utrip in značaj, ki ga je imel že na začetku – le v sodobni obliki.
Katera izmed vaših pesmi na MMS vam osebno največ pomeni in zakaj?
Skladba Ljubim te, Slovenija je zame prav posebna, čeprav po točkah ni zmagala. Ljudje so jo vzeli za svojo in postala je neuradna himna Slovencev po svetu. Je moja največkrat posneta skladba in pogosto mi kdo pove, kako jih je pesem ganila ali povezala z domom. Zato jo sam štejem za svojo zmagovalko – po odzivu ljudi.
Melodije morja in sonca so sinonim za poletje, nostalgijo in slovensko glasbeno dediščino. Kakšno vlogo ima ta festival danes v slovenski kulturi in kaj bi mu želeli v prihodnje?
Festival ima še vedno pomembno mesto. V prihodnje bi si želel, da bi še bolj negoval svojo prvotno identiteto – tisto melodioznost, liričnost in emocionalno moč pesmi, ki so nekoč bile v ospredju. Seveda ob podpori sodobne produkcije, ki festival postavlja ob bok najboljšim. Ravnotežje med starim in novim je ključ.
Na festivalih, kot je MMS, pogosto slišimo nostalgične melodije in zgodbe. Zakaj mislite, da občinstvo tako hrepeni po poletni nostalgiji in »zlatih časih«?
Ker včasih preproste stvari povedo največ. Lepa melodija, iskren tekst – to nas vrne v čase, ko je bilo manj hrupa in več čustev. In tega si ljudje še danes želimo – nekaj, kar se nas dotakne.
Letos ste na MMS predstavili delo Miše Čermak in Patrika Grebla. Kako je bilo sodelovati z njima in kaj vas je pri besedilu Miše Čermak najbolj nagovorilo?
Z obema sem že prej sodeloval, zato sem vedel, da lahko pričakujem visoko raven profesionalnosti in ustvarjalnosti. Miša piše besedila z veliko občutka za čustveno globino in osebno noto – nagovorilo me je predvsem to, da pesem ni bila napisana zgolj za festival, ampak za vsakdanje trenutke poslušanja, za avto, za večer doma, za sprehod. Patrik Greblo pa je eden najbolj rahločutnih aranžerjev in skladateljev, kar jih imamo. Njegova sposobnost, da melodiji vdahne prostor in dinamiko, je izjemna. Njegov pristop ni zgolj tehničen – vedno razmišlja tudi z vidika poslušalca, dramaturgije in emocije. V tem projektu se je znova izkazal kot glasbeni ustvarjalec z veliko širino in občutkom za detajl. Upam in verjamem, da bomo tudi v prihodnje še sodelovali.
Mimogrede, kako pomembna se vam zdi vloga besedila v skladbah?
Besedilo daje pesmi smer. Je tisto, kar poslušalec začuti kot zgodbo. Dobra pesem združi moč glasbe in pomen besed. Besedilo je tisto, kar pesem prizemlji, ji da obraz in srce. Ko gre to dvoje z roko v roki, pesem res zadene in ostane z nami še dolgo po tem, ko utihne.
Pesem Ko bi znal je plod sodelovanja več priznanih ustvarjalcev. Kako sploh poteka ustvarjalni proces, ko se združi toliko močnih glasbenih osebnosti?
Pri tej pesmi smo sodelovali ljudje, ki se dobro poznamo in spoštujemo. Ustvarjanje je potekalo v sproščenem duhu. Vsak je prispeval svoj del, poslušali smo drug drugega in na koncu se je vse sestavilo v skladbo, na katero smo vsi ponosni. Ko sodelujejo ljudje s podobnim pogledom na glasbo, je proces ustvarjanja res lep.
Ste eden redkih slovenskih glasbenikov, ki se lahko pohvalijo s sodelovanji z legendami, kot so B. B. King, Bobby McFerrin in Golden Gate Quartet. Kako so ta sodelovanja vplivala na vas kot umetnika in človeka?
Vsako od teh sodelovanj mi je dalo nekaj posebnega – ne samo glasbeno, ampak tudi osebno. Veliko sem se naučil iz preprostih pogovorov, nasvetov, njihovega odnosa do glasbe. Paul McCartney mi je denimo svetoval, naj delam to, kar čutim – in da je iskrenost vedno bolj pomembna kot trendi. Glasba je univerzalna – in to najbolj spoznaš, ko delaš z ljudmi iz različnih koncev sveta.
Vaša glasbena pot se je začela zelo zgodaj – že v otroških letih. Kako gledate danes na ta zgodnji začetek? Bi si želeli, da bi bilo kaj drugače, ali bi šli po isti poti?
Če bi še enkrat začel, bi šel po isti poti. Vse, kar sem doživel – lepo in manj lepo – me je pripeljalo do tega, kjer sem danes. Glasba je bila moj vsakdan že kot otrok in z leti je postala moj poklic ter način življenja. Zato ne bi ničesar spreminjal. Kot pravim tudi v eni svojih pesmi: »V zvezdah so zapisane vse moje poti.«
Glasba se je od vaših začetkov močno spremenila – produkcija, pristopi, tudi poslušalci. Kako vi doživljate sodobno glasbeno sceno?
Spremljam sodobno sceno in se trudim ostajati v stiku z novimi trendi. Res je, da se je marsikaj spremenilo – od načina poslušanja glasbe do same produkcije. A kljub temu še vedno verjamem, da dobra pesem ostane dobra pesem, ne glede na čas.
Ob tem, da ste izjemen vokalist, ste tudi avtor, producent in aranžer. Kateri od teh vidikov vam je najbližji?
Petje je še vedno tisto, kar imam najraje. A v zadnjih letih me zelo zanima tudi produkcija. Tam se naučiš veliko – o zvoku, o podrobnostih, o tem, kako pesem zares zaživi. Je drugačen način izražanja, a še vedno zelo ustvarjalen.
Kako sicer skrbite za svoj izjemen glas? Imate posebne rutine ali navade, ki bi jih priporočili mlajšim pevcem?
Vsak pevec je drugačen, zato je pomembno, da posluša svoje telo in svoj glas. Jaz nimam posebnih rutinskih vaj, ampak vem, kdaj si moram vzeti čas za počitek. Najpomembnejše je, da se ne siliš, ampak spoštuješ svoj instrument – svoj glas.
Zvesti ostajate tako New Swing Quartetu kot Alpskemu kvintetu. Kaj vam pomenita ti dve zasedbi in kako uspevate ohranjati energijo za tako raznoliko glasbeno ustvarjanje?
Z obema zasedbama sem povezan že desetletja. Alpski kvintet je zame vrhunski narodnozabavni ansambel, New Swing Quartet pa nosi duh gospela, ki me je vedno privlačil. Veselim se tudi novega albuma z New Swingom, ki prihaja letos jeseni.
Obstaja še kdo, s komer si še posebej želite sodelovati, pa še morda ni bilo priložnosti?
Ena posebna želja ostaja – Paul McCartney. Spoznal sem ga leta 2016, in če se najine poti še kdaj srečajo na odru, bi bil to zame velik trenutek. V mislih imam projekt, povezan s Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Bandom, ki bi ga rad predstavil v slovenski različici – kot Stotnik poper in njegov sekstet.
Proti koncu poletja in v jesenskem času vas čaka stand up predstava Trip to Las Vegas Show. Če se ne motim, to ni klasična predstava, ampak odrsko doživetje, kajne?
Res je – Trip to Las Vegas Show ni zgolj koncert ali predstava, ampak celovita izkušnja. Čeprav je poudarek na glasbi, je predstava polna humorja in podkrepljena z modernimi svetlobnimi učinki. Vsi nastopajoči smo se izredno povezali, kar se čuti in sliši. Letos smo imeli že štiri predstave in publika nas je res lepo sprejela – z dolgimi stoječimi aplavzi. Toplo priporočam vsem bralcem, da si ogledajo ta šov, saj je eden najboljših projektov, pri katerih sem sodeloval. Turneja bo potekala po vsej Sloveniji, v prihodnosti pa bomo najverjetneje nastopali tudi po Evropi – in upam, da tudi nekoč v Las Vegasu.
Ob tako dolgi in bogati karieri – je še kaj, kar si v glasbi želite uresničiti, pa do zdaj še niste imeli priložnosti?
Idej imam več, kot bo časa. (smeh) A to je dobro – to pomeni, da je motivacija še vedno tu. Vsaka pesem, vsaka nota je zame nova priložnost, da nagovorim ljudi. In to je največje darilo, ki mi ga glasba še naprej daje – da sem lahko del nečesa večjega od sebe.
