Revija stop
Intervjuji

Klemen Hvala s smelimi projekti premika meje

Teja Pelko
25. 7. 2025, 08.00
Deli članek:

Za grammyja se je potegoval s prvim povsem slovenskim albumom.

Sašo Švigelj
Klemen za poletno edicijo Festivala Ljubljana vsako leto pripravi okoli deset programskih predlogov, za katere meni, da bi utegnili biti zanimivi za festival.

Violončelist Klemen Hvala je četrt stoletja igral v Orkestru Slovenske filharmonije, nato pa si je zadal nov izziv: ustanovil je Zavod Dissonance in ansambel Ensemble Dissonance, k sodelovanju v njem pa pritegnil številne ugledne glasbenike. Zasedba se je v zelo kratkem času uveljavila kot izvajalka tako sodobnih slovenskih in tujih glasbenih del kot klasičnih mojstrovin. Na letošnjem Ljubljana Festivalu se bodo predstavili s koncerti Španska romanca, na katerem bodo skupaj s kitaristom Makom Grgićem izvedli skladbe Joaquina Rodriga in Leona Firšta, Concerto grosso, na katerem bodo z Dimitrijem Sitkoveckim izvedli skladbe Arva Pärta, Alfreda Schnittkeja in Petra Iljiča Čajkovskega, ter Mahler v Ljubljani, na katerem bo mogoče slišati skladbe Gustava Mahlerja in Vita Žuraja. Sodelovali pa bodo tudi na plesno-glasbenem dogodku svetovno znane balerine Svetlane Zaharove in violinista Vadima Repina Pas-de-deux for Toes and Fingers v Cankarjevem domu.

Zakaj ste se odločili za ta repertoar?
Za poletno edicijo Ljubljana Festivala vsako leto pripravim okoli deset programskih predlogov, za katere menim, da bi utegnili biti zanimivi za festival. Ta ima izjemno ponudbo svetovnih umetnikov, zato skušam biti pri snovanju programskih predlogov čim bolj inovativen, da bi z ansamblom zapolnili nekatere programske niše, ki bi prispevale k programski ponudbi festivala ter k razvoju in prepoznavnosti ansambla. Koncert Španska romanca je namenjen predstavitvi albuma Entourer, ki smo ga izdali lani in je prejel nominacijo za prestižno nagrado grammy, koncert Concerto grosso je namenjen sodelovanju z legendarnim violinistom Dmitrijem Sitkoveckim, s katerim ansambel sodeluje in raste že vrsto let, koncert, ki ga pod naslovom Mahler v Ljubljani izvajamo letos četrtič, pa želi s komornimi inačicami njegovih del privabiti ljubitelje njegove glasbe ter jih spomniti, da je Gustav Mahler svojo dirigentsko kariero začel v Ljubljani. Končna odločitev o izbiri programov je v rokah direktorja in umetniškega vodje festivala Darka Brleka, ki vsako leto izbere in potrdi nekatere od predlaganih programov.

Sašo Švigelj
Hvala se z Ensemblom Dissonance z enako pozornostjo in vnemo posveča tako tradicionalni kot sodobni glasbeni umetnosti, saj glasbeniki, zbrani v njem, menijo, da ohranjanje tradicije ni čaščenje pepela, temveč vzdrževanje ognja, ki nas opozarja na naše korenine, hkrati pa napaja sodobno glasbeno umetnost in ustvarjalnost.

Priložnost dajete tudi mladim, še neuveljavljenim ustvarjalcem. Zakaj se vam to zdi tako pomembno?
Sodelovanje z mladimi ustvarjalci in poustvarjalci, zlasti slovenskimi, spada med temelje poslanstva Ensemble Dissonance, zato gre pri tovrstnih sodelovanjih za vzajemen interes. Mladi skladatelji na ta način doživijo proces vaj in koncertov svojih skladb v izvedbi profesionalnih glasbenikov, kar je zanje izjemno pomembna izkušnja v času študija, pa tudi referenca pri nadaljevanju študija v tujini in na tekmovanjih mladih skladateljev. Po drugi strani Ensemble Dissonance spoznava mlade talente, spremlja njihovo umetniško pot in razvoj ter najuspešnejše skladbe uvršča v svoje programe, zlasti na festivalih sodobne glasbe. Podobno je s sodelovanji z mladimi instrumentalisti, ki jih ansambel občasno vključuje v izvedbe svojih programov. V tem smislu sodelujeva z Janezom Podleskom, koncertnim mojstrom ansambla, ki je tudi profesor violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani in vodja njenega Komornega godalnega orkestra. Mladi glasbeniki pridobivajo neprecenljive izkušnje v profesionalnem komornem ansamblu z opcijo, da v prihodnosti postanejo stalni člani ansambla. Gre torej za pomembno sodelovanje Akademije za glasbo Ljubljana in Ensembla Dissonance, ki prinaša vzajemne koristi in pozitivne rezultate.

Ste bili takšnih priložnosti deležni tudi vi, ko ste bili študent?
Zagotovo ne v takšni meri, kot so jih deležni študentje glasbe danes. Akademija je naredila v tem smislu neverjeten napredek, tako da lahko danes študentje nastopajo kot solisti s profesionalnimi orkestri, se udeležujejo mojstrskih tečajev vrhunskih svetovnih umetnikov v okviru programov akademije, velik razvoj pa je naredila tudi v razvoju komorne igre. V času mojega študija so bile tovrstne aktivnosti bolj ali manj iniciativa posameznih profesorjev, ki so organizirali koncerte za uspešnejše komorne skupine zunaj domene institucije. Tu bi posebej omenil brata Tomaža in Primoža Lorenza, ki sta na lastno pobudo mladim glasbenikom omogočala koncerte na različnih koncertnih prizoriščih. Posebej sem hvaležen dirigentu Urošu Lajovicu, ki me je v času študija redno vabil v svoj komorni ansambel Slovenicum, kjer sem naredil svoje prve korake igranja v profesionalnem ansamblu, spoznaval zame nov repertoar in gostoval na številnih prizoriščih doma in v tujini.

Ko ste ravno omenili tujino. Kako je bilo na podelitvi grammyjev? 
Že nominacija za nagrado grammy naju je z Makom izjemno razveselila, lahko rečem, da tudi presenetila, saj smo z albumom Entourer konkurirali v zelo zahtevni kategoriji klasične instrumentalne glasbe z velikimi glasbenimi imeni in močnimi založbami. Veselje je bilo še toliko večje, ker gre za prvi v celoti slovenski album, ki je bil nominiran za to prestižno nagrado. Slovenski izvajalci, slovenski skladatelji, slovenska produkcija in postprodukcija ter slovenska založba Zavod Dissonance. Podelitev nagrad je bila izjemno impresivna, primerjajo jo s podelitvijo oskarjev. Potekala je v Crypto areni v Los Angelesu na začetku februarja, nekaj dni pred in po dogodku pa so se zvrstili sprejemi in prireditve v organizaciji založb, producentov in izvajalcev, tako da je bil moj urnik ves teden natrpan z obiski teh prireditev, pa tudi z individualnimi sestanki s producenti in glasbeniki, ki sem jih spoznal med prireditvijo. 

Sašo Švigelj
S številnimi ustvarjalci je vzpostavil pristen prijateljski odnos, zlasti z legendarnim violinistom Dimitrijem Sitkoveckim, ki se je zaljubil v naravne lepote Slovenije, tako da si vedno vzameta čas še za izlete.

Ljudje so bili zelo navdušeni nad vašim lanskim koncertom Zappa Day in Ljubljana. Se obeta še kakšen? 
Zappa Day in Ljubljana je bil zelo poseben projekt tako z organizacijskega kot z izvajalskega vidika, pa tudi z vidika financ. Zelo sem vesel, da je koncert izjemno uspel in z občinstvom povsem napolnil poletno gledališče Križanke. Po koncertu sem prejel zelo veliko čestitk in zahval privržencev glasbe Franka Zappe in tudi vprašanja, ali bomo koncert še kdaj ponovili. Trenutno je v pripravi izdaja albuma s posnetki koncerta, z Jonathanom Stockhammerjem pa resno razmišljava o novih aranžmajih skladb Franka Zappe za naš instrumentalni sestav. Zagotovo koncerta ne bomo mogli izvesti brez koproducentov, zato srčno upam, da se bodo predlogu ponovno odzvali Ljubljana Festival in producenti v tujini.

Se nameravate na podoben način pokloniti še kakšnemu umetniku?
Glasba Franka Zappe je zelo poseben primer, saj gre za izjemno glasbeno osebnost, ki v svoji glasbi združuje elemente rocka, jazza ter klasične in sodobne glasbe. Zelo si želim sodelovanja z Jonnyjem Greenwoodom, skladateljem in kitaristom skupine Radiohead, ki je napisal tudi glasbo za godalni sestav in električno kitaro ter filmsko glasbo. Razmišljam tudi o sodelovanju s kakšnim od velikih imen iz sveta jazz glasbe, saj smo pred leti izvedli zelo uspešen projekt Free Strings s kitaristom Samom Šalamonom, pa tudi etno klasične projekte Fire and Ice in Balkan Fever z Vlatkom Stefanovskim, Miroslavom Tadićem, Teodosijem Spasovom in Vaskom Atanasovskim. S skladateljem Aldom Kumarjem pa pripravljava projekt z delovnim naslovom Carmina Istriana, nekakšen kompendij istrske glasbe za instrumentalni sestav, zbor in soliste na avtentičnih istrskih glasbilih, ki ga bomo, upam, izvedli prihodnje leto.

Kaj poleg tega še pripravljate v prihodnje?
Po treh koncertih na Festivalu Ljubljana bo ansambel sodeloval na plesno-glasbenem dogodku svetovno znane balerine Svetlane Zaharove in violinista Vadima Repina Pas-de-deux for Toes and Fingers v Cankarjevem domu, septembra načrtujemo nadaljevanje snemanja albuma Bachovih violinskih koncertov z violinistko Lano Trotovšek, oktobra in novembra pa nas čakajo koncerti doma in v tujini. December bom preživel v Berlinu v okviru rezidence ministrstva za kulturo, kjer bomo z glasbeniki Ensemble Dissonance izvedli koncerte slovenske glasbe, o tem, kaj nas čaka v novem letu, pa več ob koncu tega leta.

Revija Stop