Naše peklenske mačke Saša, Sonja, Sara in Mia z novim albumom Unstoppable (Neustavljive) potrjujejo svoje ime. Po številnih nastopih po Evropi so dekleta pred kratkim zaigrala v Alžiriji.  

Kako je prišlo do tega? 
Saša: Po predstavitvi naše plošče v Berlinu smo se vozile s podzemno, ko sem dobila elektronsko pošto slovenskega veleposlaništva v Alžiriji, ali bi prišle čez manj kot mesec dni igrat na povabilo delegacije EU, našega veleposlaništva in Fibde, stripovske organizacije iz Alžirije. Potem ko smo vse preverile, smo seveda z veseljem potrdile.

Kako je bilo, kaj vas je najbolj presenetilo?
Sonja: Predvsem ljudje – njihova navdušenost in iskrenost. Pohvalili so nas, kot bi nas resnično razumeli. V nas so prepoznali točno tisto, kar čutimo in želimo izraziti. Nikoli ne bom pozabila evforije na koncertu – noro je bilo, kako so ljudje uživali in poznali komade. 
Sara: V velik ponos nam je bilo, ko so nam rekli, da se kaj takšnega verjetno ne bo zgodilo še vsaj 20 let. Tam je namreč ogromno policije, ki bi se lahko po petih minutah odločila, da naša glasba ni primerna, in bi prekinila koncert.

Ste dobile vabilo za nastop še v kakšni afriški državi?
Sara: Veliko so nam pisali. Tudi v Južno Afriko so nas povabili, a to je še vse v povojih. 

Gregor Hvastja

Zadnje čase ste zelo veliko v tujini, na žalost pa manj pri nas, razen koncerta Dan rock žena, ki ga same organizirate. Kam se boste še odpravile?
Mia: Septembra sta predvideni Nemčija in Belgija. Upamo, da bo še kaj v Sloveniji, se gremo pa zmeraj rade ven pokazat, spoznat nove ljudi in širit našo glasbo. 

Zdaj imate nov izdelek, malo ploščo, tudi v fizični obliki, kar je v današnjih časih redkost. Zakaj ste se odločile za to?
Saša: Zato ker si naši oboževalci iz tujine želijo imeti CD-je, ker imajo še vedno CD-predvajalnike. Pa tudi me kot ekipa, ki smo zdaj že četrto leto skupaj, smo hotele imeti nekaj oprijemljivega. 
Sonja: Tudi me imamo doma še vedno CD-predvajalnike. 
Saša: In v avtu.

Album ste naslovile Unstoppable (Neustavljive). Zakaj? 
Sonja: Ker najbolj opiše to, kar smo in si želimo v prihodnosti. Ne mislimo nehati. Vse pesmi govorijo o moči, neustavljivosti, o tem, da če si nekaj želiš oziroma če se v nečem najdeš, potem vztrajaj pri tem.

So pesmi na njem nove?
Saša: Nekatere so bile napisane že prej, še preden sta Sara in Mia prišli v bend. Ni bila pa še nobena na plošči. Kot bonus smo dale tudi dva slovenska komada, ker imamo dosti poslušalcev, ki si želijo našo glasbo poslušati v slovenskem jeziku. 
Sonja: Tudi v tujini vedno zaigramo nekaj pesmi v slovenščini. Tudi v Alžiriji smo in navdušenje je bilo enako kot pri angleških, če ne celo večje. Naša veleposlanica je s ponosom gledala, ko smo pele v slovenščini, in ploskala. Veliko ljudi ima rado slovenščino. Delamo po občutku. Če čutimo, da bo pesem boljša v slovenščini, bo v slovenščini, če čutimo, da bo boljša v angleščini, pa bo v angleščini. 
Saša: V tujini ne igramo »coverjev«. Me igramo v živo naše komade in predstavljamo svojo glasbo.

Kdo ali kaj vas najbolj navdihuje pri ustvarjanju? 
Sonja: Me same, naše življenje, situacije, misli. Vse smo zelo pozitivne, tako da nočemo depresivnih komadov in širiti negativnih misli. Na vajah se počutimo dobro in želimo, da se tako počutijo tudi ljudje na naših koncertih. 

Veliko gostujete po tujih radiih. Je zaradi tehnologije zdaj lažje prodreti v tujino ali je zaradi obilice bendov to še težje?
Saša: Res je, javljajo se nam radii z vsega sveta. Včasih si moral sam na radijske postaje nositi CD-je ali prej še plošče. Zdaj je veliko cenejše in lažje priti na radie od Afrike do Amerike in Avstralije, tako da je to za nas samo pozitivno. 

Kaj vas dela posebne?
Mia: Meni se zdi, da smo super družba, in to se vidi. Da nam vsem ugaja, kar počnemo, da se vsaka čuti v glasbi, kar je zelo težko najti. Predvsem se to pozna na odru, da smo to, kar smo, in tudi pri odnosu do oboževalcev. Kamorkoli pridemo, smo zmeraj med ljudmi. Zmeraj vzpostavimo dobre stike in pustimo dober vtis.
Saša: Dosti projektov naredijo studijski glasbeniki, ki igrajo v drugih zasedbah, me pa vse same posnamemo, hkrati se še dobro razumemo in ta energija se čuti. 
Sara: Od drugih se razlikujemo tudi po tem, da nimamo nič »nasnetega«. Me hočemo na koncertih dati res tisto zadnjo kapljico, po domače povedano »švica«. Publika nam da energijo, mi se z njo nahranimo in jo vrnemo. 
Sonja: Ko sva s sestro ustanovili band, sva si želeli, da bi imeli v njem prijateljice, saj se ne bi mogli pretvarjati. Ni ga denarja, da bi bili v bendu z nekom na silo in za to porabljali svoj prosti čas. Med nami je iskren odnos in upam, da bo tako ostalo za vedno. To je tisto, kar se potem čuti. Zadnja leta so ljudje to začeli opažati. Mislim, da bodo ljudje v prihodnosti vse bolj iskali pristnost, tudi glasbo v živo. Vse, kar je »nasneto«, namreč zveni plastično. 
Mia: Se strinjam. Me smo štiri in to, kar vidiš na odru, to tudi dobiš. 

Gregor Hvastja

Vajeni smo vas videvati v črnih oblačilih in usnju, v kakšne barve pa se oblačite zasebno?
Sara: Pred dvema tednoma sem pospravljala omaro, ker sem zamenjala poletno in zimsko garderobo. Našla sem samo nekaj majic v drugih barvah. V črnem se dobro počutim, zato je večinoma ta barva »v igri«. 
Sonja: Če odpreš mojo omaro, je redka stvar druge barve in tista potem stoji notri. Poleti imam rada tudi belo barvo, mora pa imeti še nekaj črnega ali vsaj kakšen rokerski detajl.
Saša: Imam džins hlače in jakno ter poleti belo majico in na nohtih lak druge barve.
Mia: Večinoma sem v bolj rockerskih, temnih oblačilih in džinsu. Imam pa tudi nekaj barvitih kosov oblačil, tako da vsake toliko malo to razbijem. Odvisno, kako se počutim, večinoma pa sem v črnem.

Kaj je vaša pregreha?
Saša: Pri meni mlečna čokolada z lešniki.
Sara: Jaz imam na potovanjih s sabo vedno M&M's z arašidi – če morda ne bi dobile za jesti.
Saša: Pa vedno dobimo še preveč.
Sonja: S Saro morava pred koncertom obvezno popiti kavo z mlekom. Sara ima še eno zelo zanimivo lastnost. Takoj, ko pridemo na letalo, si da srajco čez glavo in zaspi. Videti je kot mumija, vsi se je ustrašijo, ampak ona se na turnejah naspi. 
Saša: Naša Mia se na letalu uči za izpite ali pa spi, kjer se da. Ona zaspi tudi na stolu med snemanjem spota za 10 minut. Se probamo zgledovati po njej, a nam ne uspe.