Voditeljica TV Veseljak Golica je človek topline, nežnosti in družinske povezanosti – in prav to poskuša prenesti tudi v svoj dom, kjer želita z možem Alenom ustvariti otrokom tisto mehko, varno, čarobno gnezdo, ki si ga človek zapomni za vedno. In ob praznikih je pri njih še posebej toplo.
Vesel božič z Darjo Gajšek Tudi letos bo Darja Gajšek vodila posebno praznično oddajo, ki jo že komaj pričakuje: Vesel božič z Darjo Gajšek. Na božični večer bodo nastopili poskočni Gadi, umirjena Oto Pestner in Teya, izjemni vokalist Gregor Ravnik, prikupen duet Saška Lendero in Tilen Lotrič, pa ansambli Nemir, Unikat, Mladi Asi, Rosa, ansambla Simona Gajška in Petra Finka in morda še kdo. Posebno vzdušje bodo ustvarili tudi otroški zbor, ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik ter žive jaslice Turističnega društva Studenice iz Občine Poljčane. Oddaja bo na sporedu v sredo, 24. decembra, ob 20. uri, samo na TV Veseljak Golica.
Spomini, ki dišijo po potici in miru
Ko Darja zapre oči, se v hipu vrne v svoje otroštvo. V hišo, kjer je v peči prasketal ogenj, iz kuhinje pa je ves dan dišalo po maminem kuhanju in orehovi potici. Smrečico so postavljali 24. decembra, Darja pa je kot deklica z vso predanostjo krasila drevesce, postavljala jaslice in komaj čakala polnočnico. »Dom je bil takrat poln topline in pričakovanj. To so spomini, ki se te oprimejo za vedno,« se spominja.
Nežnost, nostalgija in tisti poseben mir
Božič zanjo še danes nosi enako magijo. »Napolni me z nostalgijo, nežnostjo, hvaležnostjo. Zdi se mi, da se svet za trenutek ustavi,« pravi. Ena izmed njenih najljubših tradicij je izdelovanje medene hiške z Emo in skupno peko piškotov – pri katerih polovica testa skrivnostno izgine že sproti.
Največje darilo je čas
Zdaj, ko ima svojo družino, se zaveda, da materialna darila nikoli ne prekašajo tistega, kar ostane zakoreninjeno v duši: skupnih trenutkov. »Največ, kar lahko dam svoji družini, je čas,« poudari. Tako vsako leto ustvarjajo svoje male rituale: okrasijo dom, pečejo, poslušajo božično glasbo, se smejijo in kujejo tiste drobne, neprecenljive spomine. Upanje, ki ga nosi v sebi, je preprosto: da si bosta Ema in Maj nekoč, kot ona danes, predvsem zapomnila toplino.
Prazniki brez hitenja – in brez stresa
Priprave na praznike pri Darji potekajo počasi, umirjeno, že od prve adventne nedelje. Vsak okrasek najde svoje mesto brez naglice, smrečica je letos zasijala že ob začetku decembra, ker si želijo prazničnega vzdušja, ki traja. Pod njo pristajajo majhna, osebna darila – nič velikega, nič bleščečega. Tisto pravo, mehko, se po Darjinih besedah tako ali tako ne kupi: »Lučke lahko kupiš, topline pa ne. Ta se ustvari samo med ljudmi, ki se imajo radi.« Miklavž prinese tradicionalne malenkosti: rokavice, kapo, malo sladkega in igračko. Božiček pa prinese nekaj, kar ima dušo – in predvsem doživetje. »Stvari ostanejo na polici, doživetja pa v srcu,« dodaja.
Ko praznične navade najdejo ravnovesje
Darja priznava, da sta z možem imela sprva nekoliko različne praznične navade. On je vajen preprostih, umirjenih praznikov, ona pa obožuje petje, okraske in praznično bleščavo. Danes pa je njun december preplet obojega – miru in igrivosti, ravnotežje, ki ustreza celotni družini.
Vonj po piškotih
V njihovem domu je toplo – tako po okrasju kot po vzdušju. Vonj po piškotih, tiha božična glasba, mehka svetloba lučk in otroški smeh ustvarjajo prostor, ki ga Darja želi ohraniti za svoje otroke. Za potico skrbi njena mama, Darja raje peče za veliko noč, a piškote pečejo skupaj – in tudi zapojejo. »Petje je pri nas del praznikov,« pravi. K prazničnemu večeru pa sodijo tudi družabne igre in kakšen božični film.
Najlepše, kar lahko podariš, je spomin
Ko govori o svojih željah za Emo in Maja, se Darjin glas omehča: »Z vsem srcem želim, da bi se spomnila topline doma, vonja po piškotih, lučk in najinega smeha. Ti spomini so največje darilo, ki ga lahko preneseš iz generacije v generacijo.«
