Revija stop
Kolumne

Ozi: glas gozda

Mitja Reichenberg
25. 8. 2025, 09.00
Deli članek:

Mitja Reichenberg
Mitja Reichenberg

Poletje ni samo čas za sonce, sladoled in plažo – je tudi sezona, ko kino zasije v barvah animacije.


Ena takih poletnih risanih pustolovščin, ki je kljub letnici 2023 letos še kako aktualna, je očarljiva, ekološko ozaveščena zgodba Ozi: Glas gozda (Ozi: Voice of the Forest). Animirani film, ki ga je režiral Tim Harper po scenariju Rickyja Roxburgha ni le zabava za najmlajše, ampak tudi opomin odraslim.

Zanimivost (in skoraj simbolni pečat): gre za zadnjo filmsko vlogo legendarnega Donalda Sutherlanda, ki je 20. junija 2024 v 88. letu starosti za vedno odložil svoj glas – in ga v tem filmu posodil prav posebnemu liku: albino krokodilu po imenu Smiley. Glasba dveh svetov – Richarda Harveyja iz Anglije in indonezijskega skladatelja Elwina Hendrijanta – zaokroži vizualno bogato pripoved s toplino in ritmom tropskega gozda.

V središču zgodbe je Ozi – drobna, radovedna in neustavljivo pogumna orangutanka, ki v svetu, ki se ruši pod težo pohlepa in krčenja gozdov, odkrije svojo moč. Ko logarji uničijo njen dom in razženejo njeno družino, se Ozi poda na drzno potovanje, ki je vse prej kot klasično “od točke A do točke B”. To je odprava srca, poguma in vere v spremembo.

Na poti, posejani z nevarnostmi in nepričakovanimi zavezništvi, Ozi ne le išče svojo družino – najde tudi svoj glas. In ko spregovori, spregovori v imenu tisočev – dreves, živali in ljudi, ki ne zmorejo ali nočejo več molčati. Z majhnim telesom, a velikim srcem sproži globalno gibanje, ki prečka meje animacije in seže naravnost v realnost današnjega sveta.

Ogled filma vsekakor priporočamo v originalni zvočni verziji, saj je vloga Donalda Sutherlanda srčno slovo ene največjih igralskih ikon zadnjega stoletja. Slovenska sinhronizacija (Lara Wolf, Urh Mlakar, Gregor Gruden, Anja Strajnar in drugi) je sicer solidna in otrokom prijazna, a za odraslega gledalca je avtentični ton Sutherlandovega glasu tisto, kar filmu doda dušo, kajti v svetu, ki ga ogroža tišina uničenja, Ozi pokaže, da lahko celo najmehkejši glas odmeva kot neustavljiv veter sprememb.

Revija Stop