Film je biografska drama o Bruceu Springsteenu in nastanku surove mojstrovine Nebraska, posnete doma – v času, ko se je glasbenik spopadal s pritiski slave in sencami preteklosti.

Zgodba nas popelje v leto 1982, ko se Springsteen znajde na razpotju med hitro rastočo svetovno slavo in tišino, ki ga razjeda od znotraj. Po uspehu albuma The River in napornih turnejah zdrsne v ustvarjalno in osebno krizo. Namesto da bi posnel še en komercialni hit, se umakne v svojo skromno sobo v New Jerseyju, kjer s pomočjo preprostega štiristeznega snemalnika ustvarja pesmi, ki bodo postale eno njegovih najbolj osebnih in temačnih del – album Nebraska.

Januarja 2022 je minilo štirideset let od snemanja pesmi za album Nebraska – enega najbolj mitskih trenutkov v zgodovini pop glasbe. Springsteen je takrat nekaj dni preživel doma v Colts Necku v New Jerseyju in oborožen le s kitaro, harmoniko in nekaj drobnimi instrumenti posnel to, kar je sprva razumel kot demo posnetke za novi album z E Street Bandom. Ko je pozneje skupaj z menedžerjem Jonom Landauom in skupino prisluhnil poskusom v polni zasedbi, so ugotovili, da besedilom – o umoru, obžalovanju, izgubi in napetih odnosih med očetom in sinom – najbolj ustreza prav surova, minimalistična izvedba. Zato so na plošči ostali prvotni posnetki s pridušenim, tankim in ostrim zvokom, ki je zaradi svoje neposrednosti dobil skoraj kulten status. Magnetofon Tascam Portastudio 144, s katerim je Springsteen snemal, je med oboževalci postal pravi sveti predmet, besedila pa učinkujejo kot odmev pekla – hkrati pretresljivega in nenavadno lepega.

Nebraska je posebnost v Springsteenovi karieri – album brez upanja, odrešitve ali skupnosti, brez tistega značilnega mi, ki sicer preveva njegovo glasbo. Filozofsko je nihilističen, politično agnostičen in zadržan v zvoku. Prav ta zadržanost pa se upira Springsteenovi karizmi in njegovi moči množične zabave. Pri albumu Nebraska pa je jasno – to je glasba, ki bi jo morali poslušati sami in – v popolni temi.