Roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset je že ob izidu postal več kot literarna uspešnica – postal je kolektivni spomin, ki je v mnogih bralcih odprl predalčke nostalgije, bolečine in čustvenih usedlin. Zdaj je ta pripoved dobila filmsko podobo, pod režisersko roko Marka Naberšnika. Film sledi literarni predlogi skoraj dobesedno. Kar je včasih hiba (saj film pogosto zahteva lastno interpretacijo), tukaj deluje presenetljivo dobro. Naberšnik gradi film kot vizualni spomin – drobci otroštva, družinske dinamike, televizijski program, sarajevska olimpijada in okus Albert keksov niso le kulise, ampak prave oporne točke zgodbe.
Za generacijo, ki je odraščala v 70. in 80. letih, je film emocionalno sidro: vsak prizor kliče k prepoznavanju lastne mladosti. Za mlajše občinstvo pa film deluje bolj kot muzej družinskih spominov – zanimivo, a morda nekoliko oddaljeno.
Zasedba je sijajna. Lea Cok kot mlada Bronja ujame ranljivost in kljubovalnost hkrati, Anica Dobra kot babica Dada vnese toplino in modrost, medtem ko Jurij Zrnec in Tjaša Železnik kot starša izrišeta družinsko dinamiko z občutkom in pristnostjo. Stranske vloge, med njimi Saša Tabaković in Vlado Tintor, film lepo zasidrajo v širšo pripoved.
Filmsko glasbo je prispeval italijanski skladatelj Luca Ciut, ki sicer doda nekaj nežnih tonov, a film bi morda potreboval več glasbene melanholije – tiste rahle melodramatične note, ki jo roman vsekakor nosi. Ob gledanju nam glasba ne ostane v spominu tako, kot bi si želeli.
To je film, ki ga je težko gledati brez nostalgije. Je poln detajlov, asociacij, simbolov in drobnih spominov, ki ustvarjajo celoto – pripoved o odraščanju, soočanju z boleznijo, izgubo in strahom, ki ga je treba udomačiti. Čeprav film ne prinaša drznih filmskih prijemov, ga odlikuje spoštljivost, pristnost in toplina. Za nekatere bo to predvsem sprehod v lastno mladost, za druge pa okno v svet njihovih staršev. In v obeh primerih je opomin, da je življenje sestavljeno iz malih prizorov, ki se sicer perejo pri devetdesetih, a se nikoli povsem ne sperejo.
