Biti ali ne biti? Hamlet ali Hamnet? To je sedaj vprašanje – če parafraziramo samega Shakespeara.

V novi filmski interpretaciji, ki prepleta umetnost, izgubo in ustvarjanje, se Paul Mescal pojavi v vlogi Willijama Shakespeara, pod režijsko taktirko z oskarjem nagrajene Chloé Zhao. Skupaj ustvarjata intimno zgodbo o žalovanju, ljubezni in moči domišljije – o tragediji, ki naj bi navdihnila nastanek enega največjih literarnih del vseh časov, Hamleta.

Film temelji na mednarodno nagrajenem romanu Hamnet priznane irske pisateljice Maggie O’Farrell, ki je s svojo lirično in čustveno pripovedjo navdušila bralce po vsem svetu. Roman, izdan leta 2020, je hitro postal literarna senzacija, preveden v več kot 30 jezikov in nagrajen z nagrado Women’s Prize for Fiction. V središče postavlja zgodbo o Agnes Hathaway, Shakespearjevi ženi, in njunem sinu Hamnetu, ki je umrl star komaj enajst let – dogodek, za katerega se verjame, da je globoko zaznamoval dramatikovo življenje in njegovo delo.

Filmska adaptacija Chloé Zhao prinaša občutljivo, vizualno poetično interpretacijo tega obdobja. Namesto da bi film govoril o Shakespearu kot o geniju, govori o možu, očetu in človeku, ki žaluje. Zhao z značilno tišino, naravnimi toni in poudarkom na človeških čustvih gradi svet, kjer se zgodovina prepleta z mitom – in kjer bolečina postane vir ustvarjalnosti.

Posebno poglavje filma predstavlja glasba, ki jo je napisal Max Richter, priznani nemško-britanski skladatelj. Njegova glasba v Hamnetu prepleta klasično občutljivost z modernimi zvočnimi plastmi in ustvarja nežno, a mogočno emocionalno ozadje. Njegova partitura ni le spremljava, temveč čustveni vodnik skozi film – z nežnimi linijami, zadržanimi akordi in subtilnimi elektronskimi toni, ki odsevajo bolečino, tišino in upanje.

To je film o tem, kako človek najde smisel v neizrekljivem, in o tem, kako tragedija postane umetnost. Z nežno režijo, izjemnimi igralskimi interpretacijami in ganljivo glasbo Hamnet presega zgodovino – in postane refleksija o samem bistvu ustvarjanja.