Ministrico Majdo Širca je zahteva za razpis zakonodajnega referenduma presenetila, medtem ko predlagatelji trdijo, da je novi zakon nepotreben. Zakaj torej ZA novi Zakon o RTV?

Gospa ministrica, kaj prinaša novi zakon o RTV?
Novi zakon o RTV zagotavlja večinski delež vsebin, ki so najpomembnejše za državljanke in državljane republike Slovenije, ustvarjalcem programov in urednikom avtonomnost in neodvisnost, in zapoveduje transparentno in učinkovito poslovanje, s tem pa tudi konec razprodaje premoženja RTV.

Kakšne razprodaje?
Prodaje delnic v družbi Eutelsat Communications.

 V čem so glavne prednosti novega zakona, kje ste videli nujno potrebne spremembe? In kakšen je nov status RTV?
Po petih letih veljavnosti Grimsovega zakona in spremembah, ki jih lahko opazi vsak poslušalec in gledalec, je bilo nujno končati s komercializacijo javne RTV in ponovno zagotoviti tisti obseg vsebin, ki so pomembne za slovensko javnost. Končati je bilo treba obdobje ekscesnih finančnih odločitev, razprodaje premoženja javnega zavoda, umikanja kulturnih vsebin in programov, namenjenih najmlajšim, in upamo, tudi zaustaviti padanje gledanosti informativnih oddaj. Po novem zakonu je RTV pravna oseba javnega prava s posebnim kulturnim in nacionalnim pomenom, ki se ravna po zakonodaji, ki velja za zavode. Le v delu, ki odreja osebno premoženjsko odgovornost članov vodstvenih organov RTV, se uporabljajo določbe, ki veljajo za gospodarske družbe. Sprememba je bila potrebna zato, ker je pravna oblika javnega zavoda omogočala vprašljive poslovne poteze, za katere ni nihče odgovarjal.

Po besedah opozicijskih poslancev se postavlja pod vprašaj smiselnost te družbe, tako imenovanega hibrida gospodarske družbe in javnega zavoda RTV. Ta naj bi skrival številne pasti, med drugim tudi možnost prinašanja dobička na račun državljanov, ki plačujemo naročnino. Kako odgovarjate na to?
Tipično za opozicijske poslance: ali novega zakona niso dobro prebrali ali so ga brali površno. Nič od tega ni res! Poslanec Janez Janša je v spletni klepetalnici portala javne televizije zapisal, da novi zakon uvaja polprivatizacijo javnega zavoda in omogoča prelivanje naročnin, ki jo plačujemo uporabniki električnega omrežja, v neupravičene privatne žepe … Ravno nasprotno je res! RTV ostaja v lasti republike Slovenije, to je v zakonu natančno in izrecno napisano, tudi da je lastnik vsega premoženja. Če bi kdo hotel s tem premoženjem storiti karkoli, mora, v nasprotju z Grimsovim zakonom, dobiti soglasje ustanovitelja. Zakon izrecno določa, da se lahko RTV prispevek ter druga javna sredstva porabijo samo za opravljanje javne službe, in določa tudi, da teh sredstev ni mogoče porabiti za financiranje komercialnih dejavnosti. Še več, RTV je dolžna presežke iz opravljanja vseh dejavnosti porabiti za javno službo. Zakon ne uvaja nobenih novih komercialnih dejavnosti ter natančno opredeljuje tiste, ki se že zdaj izvajajo v RTV. Tudi trditve o razdelitvi RTV na javni in tržni del so brez vsake osnove. Še enkrat ponavljam, da zakon z izrecnimi določbami preprečuje privatizacijo.

Hkrati sprašujejo, zakaj potem nismo vsi državljani, ki plačujemo naročnino, delničarji te družbe, ki bo prinašala dobiček?
RTV Slovenija tudi po novem zakonu ni delniška družba, edini ustanovitelj in lastnik je republika Slovenija. Njeno poslanstvo ni profit. Prvič pa je v zakonu zapisano, da v primeru, če RTV ustvari presežek v poslovanju nad 10 odstotki, dobimo vsi plačniki RTV prispevka sorazmerni delež vrnjen.

Ali je možno, da se lahko kdo tega hibrida polasti? Kakšne so varovalke v zakonu, da se to ne bi zgodilo?
Ne, to je nemogoče. Z zakonom je to izrecno prepovedano.

Kakšna je prihodnost ljudi v tem javnem zavodu, ki ne bodo več javni uslužbenci? Očitajo namreč, da bo sprememba prinesla novo pisanje delovnih nalog, delovnih mest, honorarjev …

Z zakonom se položaj zaposlenih na RTV ne bo v ničemer spremenil. Vse pogodbe o delu ostanejo v veljavi. Odpira pa možnost, da se vodstvo in zaposleni dogovorijo za nove kolektivne pogodbe.

Poslanec SDS Aleksander Zorn pravi, da so bili predlogi opozicije zavrnjeni. Kakšna so bila usklajevanja?
Zakon je nastajal dve leti. V obsežni javni razpravi so bila izpeljana tudi večkratna usklajevanja z opozicijskimi političnimi strankami, od tega dvakrat s predstavniki SDS. Kot zanimivost naj povem, da se je drugega usklajevanja udeležila samo ena poslanka SDS. V parlamentarni obravnavi so bili sprejeti njihovi amandmaji o splošnih načelih RTV, izobraževalnem programu RTV, dopolnitvi nalog javne službe, umestitvi parlamentarnega programa v javno službo.

Kako lahko kot članica politične stranke trdite, da boste zmanjšali vpliv politike na RTV?
Vpliv politike smo zmanjšali na edini možni način, z RTV upravljajo večinoma neposredno imenovani predstavniki civilne družbe. V nasprotju z Grimsovim zakonom, po katerem je od 29 članov programskega sveta neposredno in neodvisno od politike imenovanih 6, je v novem svetu od 17 članov neposredno imenovanih 10.

Glede na to, da ste pred 5 leti prav tako v opoziciji zahtevali referendum o zakonu RTV, kako lahko očitate zdajšnji opoziciji, da je ta nepotreben?
Med sprejemanjem Grimsovega zakona, ki so ga v EU imenovali "recept za katastrofo", in novega zakona o RTV Slovenija obstaja bistvena razlika, Grimsov zakon je pisal en človek, politik, v eni noči, v proceduro je bil poslan po hitrem postopku, brez javne razprave, referendum je bil tako rekoč edina možnost javne obravnave. Novi zakon je bil sprejet po 2 letih obsežne javne razprave, usklajevanj z različnimi interesnimi skupinami in potrjen tako v državnem zboru kot v državnem svetu.

V javnosti se dviguje prah zaradi programa tujih skupnosti v Sloveniji. Kakšne so intence zakona in kaj lahko pričakujemo na tem področju?
Novi zakon ne prinaša bistvenih sprememb na tem področju. Zakon nikjer ne določa nastanka novih uredništev in podobno, omogoča zgolj določeno raven zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, s programskimi vsebinami, ki jih je možno ustvarjati v sedanjih okvirih brez dodatnih stroškov.