Vem, da gre Mario Galunič marsikateremu gledalcu na živce. Je vljuden, tudi ko mu ne bi bilo treba, je prijazen - celo takrat, ko situacija kar kliče po pikri repliki -, ne preklinja, čeprav imaš včasih za trenutek občutek, da morda le bo zaklel.
Govori v lepi slovenščini, ob kateri se spodbudno nasmihajo vse slovenske profesorice maternega jezika in večina gospa nad šestdesetim letom, poznam pa tudi nekaj takih, ki se zaradi voditeljeve zborne govorice in načina - da bi se izognili sladkorni bolezni - za vsak primer izognejo tudi drugemu, ne le prvemu programu na svojem daljincu. Toda teh ni toliko, kot je tistih, ki imajo tega našega "večnega" televizijskega zvezdnika iskreno radi. Ker je vljuden, prijazen, ne preklinja, govori lepo slovenščino in pripravlja nedeljsko razvedrilno oddajo na prvem programu slovenske televizije ... kar pomnim.
Morda se zdi komu zgodba, ki ste jo lahko našli v črni kroniki in se tiče Maria in ženske, ki ga nadleguje že vse desetletje, smešna, morda mu celo kdo kaj takega privošči, češ naj ceno za slavo vsaj pošteno plača, toda dejstvo je, da je postala vsa stvar preveč resna, da bi jo lahko obravnavali tako lahkotno. Nadlegovanje - vsako, ne le nadlegovanje zvezdnikov - je stvar, ki pušča posledice. Tokrat z zlomljenim prstom nadlegovalke. Kaj pa se lahko zgodi v prihodnosti? Občutek sem dobil, da je Mario Galunič v tej zgodbi sam. Ker je situacija tako bizarna, tako hollywoodska, da se zdi vsem predvsem smešna. A večina pozablja, da mora voditelj trpeti peklenske muke. Predstavljajte si: nikoli ne ve, kaj ga čaka pred vhodnimi vrati, kdaj in kje bo neznanka planila nanj, ga začela otipavati in slačiti ... Saj vem, da se smejite, ampak res ni tako enostavno. Postavite se v njegovo kožo. Tuji zvezdniki se lahko zaščitijo z varnostniki, Mario se je lahko preselil, a skriti se ne more ... Grozljivo je, da mu nobena institucija pri nas ne more pomagati. Ali pa noče?! Če namreč kdo - moški ali ženska - javno pove, da ga je kdo napadel, začel z njega trgati oblačila, je to (vsaj po mojem skromnem, ne pravniškem znanju) najmanj napad ali pa poskus posilstva, ki bi se moral preganjati po zakonu. Morda bodo organi pregona raje čakali, da se zgodi tragedija? Ne, s tem ne mislim, da bo Mario nadlegovalko, z nekaj sočnimi kletvicami za popotnico, poslal tja, od koder je prišla, ampak kaj hujšega ... Potem se ne bo nihče več smejal. Bo pa veliko modrovanja ... in snovi za pisanje.
