Superjunaki so zadnja leta strašansko popularni. Sploh število tistih, ki prihajajo iz Marvelovega vesolja, raste eksponentno. Leta 2011 so se odločili oživiti lik, ki ga je dotlej poznal le kakšen res zagrizen bralec Marvelovih stripov, pravzaprav ima z izvirnim likom, ki se je prvič obrobno pojavil v zgodbi leta 1966, nato pa znova 1973, le malo skupnega. A nič ne de, umestitev Peggy Carter v prve vrste Marvelove vojske se je izkazala za odlično potezo. Debitirala je v Prvem maščevalcu: Stotniku Ameriki, v katerem so jo gledalci sprejeli z navdušenjem. Sledili so Zimski vojak, Maščevalci: Ultronova doba, sodelovanje v seriji o agentih SHIELD in Ant-man, ki se prav zdaj vrti v kinih. Po kratkem Marvelovem filmčku One-Shot: Agent Carter (2013) pa so bila Peggy Carter vrata v svet televizije široko odprta.
Feministična ikona
Agentka Carter v svojih zgodbah ves čas ohranja povezave s svojimi kolegi iz Marvela, a se obenem od njih v nečem močno razlikuje. Ne govorimo le o njenem izstopajočem britanskem naglasu, marveč o tem, da je čisto običajna oseba. Ni dobila nobenega ugriza niti ni bila izpostavljena radioaktivnim snovem ali sevanju – je popolnoma brez nadzemeljskih sposobnosti in moči. Je pa hudičevo sposobna, inteligentna, razumna ženska, ki nima opravka le z zlobci, ampak tudi v veliki meri z moškim šovinizmom.
Piše se leto 1946. Malo si lahko oddahnemo od sterilnih, z vso možno najsodobnejšo tehnologijo opremljenih pisarn, modernega orožja ter prenapetih mišic. To je čas seksi zaobljenih bokov, skrbno nakodranih pričesk, klobukov, trenčkotov in avtomobilov z oblinami. Nekdanja britanska tajna agentka se je po koncu druge svetovne vojne, ki je prinesla zmagovalce, a tudi nekaj novih sovražnikov, preselila v New York, kjer se je pridružila organizaciji SSR, nekakšni predhodnici organizacije SHIELD. V tem, s testosteronom nabitem okolju nanjo gledajo precej zviška in menijo, da hoče kariero zgraditi na račun svoje romance z največjim ameriškim junakom – Kapitanom Ameriko. Da, pravilno ste uganili, prav on je razlog, da so Peggy v zgoraj omenjenih filmih potegnili »iz naftalina«. Med njima se je pred leti razvila nežna, skorajda platonska ljubezen, ki pa je bila nasilno prekinjena, ko je on domnevno umrl. A to je zdaj preteklost. Mirna in uglajena, prav po angleško obvladana agentka, ki ji je med vojno uspelo pomešati štrene Hitlerjevim znanstvenikom iz laboratorija zloglasne organizacije HYDRE, bo svojim novim sodelavcem dokazala, da se hudo motijo. Za začetek bo priskočila na pomoč svojemu zavezniku in prijatelju med vojno, industrialcu Howardu Starku (očetu bodočega Marvelovega junaka, Tonyja Starka – Iron Mana!), ki ga igra Dominic Cooper. Prav tako bo dokazala, da lahko preživi v okolju, ki je v povojnih 40. letih samskim ženskam zelo nenaklonjeno. Prava feministka, kajne? Hayley Atwell, ki igra našo graciozno in obenem sila odločno junakinjo, se strinja: »Ena najboljših stvari je, ko se srečam z ljudmi, ki mi povejo, da je Peggy zanje feministična ikona, in citirajo njene izjave, kot je na primer tale: 'Vem, koliko sem vredna, in kar si drugi mislijo, je nepomembno.' Veseli me, kar počnem, a še v večje zadovoljstvo mi je, ko vidim, da moje delo pozitivno vpliva na mladino. To je tisti bonus, ob katerem se počutim hvaležno in ponižno.« 33-letna Londončanka Hayley na naše zaslone prinaša izkušnje, ki si jih je nabrala na odrskih deskah, na katerih blesti že od študijskih let, pa iz filmov, kot so Cassandrine sanje, Vojvodinja, Pepelka. Je ena od številnih Britancev, ki v zadnjem času zelo uspešno osvajajo Hollywood. Za vlogo Peggy se je celo naučila bojevanja (»Svojim nasprotnikom prav elegantno 'sprašim zadnjice', mar ni to kul?«) in se rada pohvali, da je pretepaške prizore posnela sama, brez pomoči dvojnice. In to v petkah in ozkem krilu. Smo že omenili, da ima Hayley krasne obline?
