V iskrenem pogovoru je spregovorila o prvih pevskih korakih, zahtevnih avdicijah, sodelovanju z Janom Plestenjakom, nepozabnih trenutkih ob Andrei Bocelliju ter o tem, kako med koncerti, studiem in družinsko dediščino išče svoj lastni glas.
Začetek na Avsenikovem festivalu, preizkus v Perpetuum Jazzile
»Moja pot se je začela leta 2015 na Avsenikovem festivalu. Glavni krivec za to je bil moj oče, ki je verjel vame in me spodbudil, da stopim na oder,« je Boštjanu razkrila Monika. Kmalu zatem so sledili številni nastopi z očetom Gregom, bratom Sašem in njegovim ansamblom predvsem v tujini, nato so sledile avdicije za Perpetuum Jazzile: »Imeli smo pet krogov. Preverili so posluh za ritem in melodijo, kako držiš svojo linijo znotraj okteta in kako znaš prilagajati svojo barvo glasu. Pri takšni skupini ni prostora za ego, pomembna je celota.« Izkušnja jo je oblikovala tudi značajsko: naučila se je prilagajanja, dela v skupini in profesionalne discipline, ki jo danes prenaša v vsak projekt.
S Plestenjakom na velikih odrih
Moniko je pot zanesla tudi v skupino Jana Plestenjaka, kjer je najprej nastopala kot spremljevalna vokalistka, nato pa je prišla še večja čast, duet, ki zdaj podira vse rekorde. »Jan ima zelo visoke standarde, a hkrati ve, kaj hoče in kaj potrebuje. Je spoštljiv, pošten in korekten šef,« je razkrila. Koncerti so posebna zgodba: »Vsak večji koncert prinaša dodatno vznemirjenje. Okoli Jana je vedno poseben čar.«
Vse bo, vse bo: duet, album in videospot
Plestenjak in Monika Avsenik sta pred kratkim predstavila novo pesem Vse bo, vse bo, naslovno skladbo Janovega že 16. albuma. Po singlu Poletje je prekratko je tako prišel ta izjemen duet, ki »izstopa z močno čustveno noto in čarobnim zlitjem dveh krasnih glasov«: toplina in interpretacija obeh izvajalcev pesmi dodata posebno razsežnost in skladba se dobesedno usidra v srce poslušalcev.
Album je Jan ustvarjal dve leti, večinoma v svojem studiu in studiu Jork v Dekanih. Rdeča nit plošče so pozitivnost, upanje in iskrene življenjske zgodbe. Plestenjak ostaja zvest svojemu pristopu: sam je avtor, aranžer in producent, skladbe pa mu narekujejo zvočno podobo. Ob izidu dueta je pripravil tudi posebno deluxe izdajo albuma Vse bo, vse bo, ki na digitalnih platformah prinaša še dodan duet z Moniko. Seveda je skladba ki jo prepevata z Janom, dobila svojo videopodobo. Ekipa se je zbrala na eni najlepših slovenskih točk, v očarljivi Vili Adora na Bledu s pogledom na otok … ambient, ki je ujel toplino pesmi in estetiko sodelovanja. Režisersko taktirko je v roke vzel mojster Izidor Farič.
Ob Bocelliju: pravljica, ki se je začela na Instagramu
Eden vrhuncev njene kariere, o katerem sta se z Boštjanom pogovarjala v oddaji, je bilo tudi sodelovanje z Andreo Bocellijem. A pot do tja je imela prav poseben zasuk. Z Moniko je namreč prek Instagrama kontaktiral njegov glasbeni direktor Marco, ki jo je spoznal že leta 2019, ko je nastopala s Perpetuum Jazzile v Milanu. Spremljal je njeno glasbeno pot in jo povabil, da se pridruži Bocellijevi ekipi. »Ko enkrat okusiš tak oder, si želiš, da se nikoli ne konča. Stati ob Bocelliju z orkestrom, zborom in plesalci … je izkušnja, ki bi jo z veseljem doživela še in še,« je povedala z iskrico v očeh. Posebej nepozaben ji je bil nastop v Puljski areni, kjer je začutila, »kaj pomeni stati ob pravem svetovnem zvezdniku«.
Dediščina, na katero si ponosen in odgovoren
Družina Avsenik je sinonim za glasbo: dedek Slavko in njegov brat Vilko sta postavila temelje, oče Gregor in brat Sašo ohranjata ter širita Avsenikovo glasbo tako na domačih kot na tujih tleh, stric Slavko Avsenik mlajši pa je tudi uveljavljen pianist in skladatelj filmske glasbe. Seveda sta z Boštjanom dobršen del oddaje namenila tej izjemni družini. »Dedek je bil zame vedno samo 'ata'. Nikoli ni dajal vtisa, da je slavna oseba. Njegovo veličino sem spoznala z leti.«
Med naravo, objektivom in razredom
Monika je v srednji šoli veliko fotografirala. »Najraje sem iskala motive v naravi, predvsem makro posnetke … oči žuželk, metulje, čebele, kuščarje. Te fotografije sem kasneje uporabila tudi pri poučevanju otrok.« Umetniška žilica je domača: mama je študirala modno oblikovanje in je odlična risarka, stric Martin je akademski slikar in sestra notranja oblikovalka.
Partnerstvo na in ob odru
Monikin pomemben oporni steber je partner, sicer eden najbolj priznanih basistov v Sloveniji, Anže Langus. »On je zelo pomemben člen moje glasbene poti. Vedno ga vprašam za mnenje, vedno mi stoji ob strani. Če bom kdaj imela svoj bend, bi želela, da je v njem, ker je eden najboljših basistov pri nas.« Boštjan je omenil, da skupno delo najbrž prinaša tudi različne izzive, Monika pa je spet z zelo prikupnim nasmeškom na obrazu povedala: »Nama za zdaj to prinaša predvsem lepo. Glasba naju povezuje, doma pa se veliko pogovarjava prav o njej.«
Pogled naprej: album, ki se »počasi kuha«
Kljub natrpanemu koledarju sanja o samostojnem albumu: »Že leta govorim, da bom posnela album. A vedno pride kaj drugega vmes.« Voditelj je seveda komentiral: »Verjamem, da bo kot dober golaž … Čim dlje se kuha, tem boljši bo.« Do takrat sledi svojim pravilom: sprejema priložnosti, a kdaj stvari tudi odločno vzame v svoje roke.
Iz oddaje nonSTOP
Pogovor je vodil Boštjan Klun, ki je Moniko izzval z vprašanji o profesionalnih standardih, družinski zapuščini in glasbenih sanjah. Rezultat je portret umetnice, ki zavestno hodi svojo pot, med spoštovanjem tradicije in sodobnim pop izrazom.
