Tudi novozelandski filmarji so se odločili zajezditi val priljubljenosti vampirjev, zombijev ter podobnih krvoločnih stvorov in režiserja, scenarista in glavna igralca Taika Waititi in Jemaine Clement sta to naredila na povsem samosvoj (in strašansko zabaven) način. Kaj počnemo v mraku je grozljiva komedija, narejena v obliki dokumentarca (tako imenovani mokumentarec): filmska ekipa spremlja življenje štirih vampirjev, ki si delijo hišo v predmestju Wellingtona. Brez skrbi, dolgozobci so obljubili, da kamermanov ne bodo pomalicali, za vsak primer pa so fantje za zaščito dobili še razpela. Tako jim je brez hujših posledic uspelo posneti vsakdanja opravila in težave vampirjev, ki seveda svoj obstoj še vedno skrivajo pred ljudmi. Na prosto lahko gredo le ponoči, saj jih sončna svetloba ubija, prepirajo se o tem, kateri je na vrsti, da pomije posodo, iščejo primerne žrtve za večerjo, žurajo v diskotekah in se norčujejo iz volkodlakov.
Vampirski sostanovalci
In kdo so štirje zabavni krvosesi, ki so dokumentaristom prijazno odprli vrata svojega (rahlo smrdečega in okrvavljenega) doma? 379-letni Viago (Taika Waititi) redoljubni aristokrat (vampir tipa Brad Pitt iz Vampirskih dnevnikov) je srce vampirske druščine, 862-letni Vladislav (Jemaine Clement) je nevarni zapeljivec, krut in neustrašen (tipa Drakula), 183-letni Deacon (Jonathan Brugh) je še mlad in neučakan, a ima občutek za modo (spominja na vampirje iz filma Izgubljeni fantje), 8000-letni Petyr (Ben Fransham) pa je molčeči starosta, ki je videti kot Nosferatu. Tu sta še Deaconova človeška priležnica Jackie (Jackie Van Beek), ki si neizmerno želi postati nesmrtna, in Nick (Cori Gonzalez-Macuer), ki ga fantje spremenijo v vampirja, ter njegov prijatelj, računalničar Stu (Stu Rutherford), ki vampirje seznani s sodobno tehnologijo.
Improvizacija
Taika in Jemaine sta že uveljavljen komični duo (sta na primer avtorja serije Flight of the Conchords), idejo za film Kaj počnemo v mraku sta dobila že leta 2005 in takoj posnela kratek film, ki pa je po njunih trditvah strašansko slab. Dejanskega scenarija za film sta se lotila šele kake štiri leta kasneje, a tega potem pred snemanjem nista pokazala soigralcem, saj sta želela, da bi bilo čim več improvizacije in bi tako film dobil čim bolj realističen občutek dokumentarca. »Celoten film je improviziran, tako da so se scene vlekle v nedogled, saj nihče ni vedel, kam nas bo odpeljalo in kdaj bi zakričali 'rez!'. Zato smo imeli v montaži ogromno dela,« 125 ur posnetega materiala opravičujeta režiserja, ki sta projekt financirala iz lastnih žepov ter s pomočjo množičnega financiranja (na Kickstarterju sta zbrala okoli 500 tisoč dolarjev, s katerimi sta filmu zagotovila širšo novozelandsko distribucijo). Pomagali pa so jima tudi nekateri uveljavljeni novozelandski kolegi, na primer slavni Peter Jackson (Gospodar prstanov, Hobit). »Posodil nam je veliko filmske opreme, pa tudi zunanji prizori hiše naših vampirjev so v resnici njegova stara pisarna, ki jo je imel v stari grozljivi hiši,« pojasnjuje Jemaine. »To ni hollywoodski film, ampak neodvisen nizkoproračunski projekt.« Ki pa je požel veliko odličnih kritik in predvsem pohval gledalcev ter si zagotovil distribucijo po vsem svetu.
Čisto navaden Stu
Eden od pomembnejših likov v filmu je Stu, prijatelj pravkar povampirjenega Nicka, ki vampirjem predstavi sodobno tehnologijo. Stu Rutherford, ki ga je zaigral, je tudi v resnici računalničar, ki je med snemanjem pomagal ekipi. Jemainu in Taiki je bil tako všeč, da sta ga povabila, da se pridruži igralcem. »Tako 'normalno' je bil videti med temi vampirji, da sva ga morala uporabiti.« Stu je bil ves čas prepričan, da se le šalijo z njim in da improvizirajo za lastno veselje, da je eden od glavnih likov, je ugotovil šele, ko je videl film.
