Aktualni dogodki so sicer zaznamovali utrip Slovenije, toda čedalje bolj je zaznavno, da bo konec tedna na slovenski obali tudi filmski dogodek, konkretno 13. festival slovenskega filma.
V petek, na otvoritveni večer, se bo festival iz domicilnega portoroškega Avditorija preselil na Tartinijev trg v Piranu, kjer - tako obljubljajo - bo nadvse slovesno, saj bo ob 20.00 uri praznovanje slovenskega filma začel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki bo nagovoril prisotne. Sledili bodo še drugi govorci, nagrado Metod Badjura za življenjsko delo pa bo scenaristu, režiserju, producentu, prevajalcu in pedagogu Filipu Robarju Dorinu izročil predsednik Türk.
Predvideni filmski vrhunec je svetovna premiera celovečernega filma Piran - Pirano režiserja in scenarista, 30-letnega vsestranskega ustvarjalca Gorana Vojnovića in v produkciji Arsmedie. Njegov prvenec ne slika samo patinaste notranjosti piranskih stanovanj in preteklosti, utripa piranske plaže, očarljivih mestnih ulic in tako naprej, temveč tudi zgodbo o soočenju nekdanjih sovražnikov po več desetletjih, ko se Antonio, ki ga igra Boris Cavazza vrne umret v rodni Piran in si na vsak način želi ogledati svoje nekdanje stanovanje, ki ga zapustil, ker je bežal v Italijo, vanj pa se je po naključju naselil Bosanec Veljko, ki ga interpretira Mustafa Nadarević. Spoznata, da sta ljubila isto žensko.
Film Piran - Pirano bo že nekaj dni po festivalu na sporedu v slovenskih kinematografih, o čemer nas opozarjajo vsakodnevne televizijske in radijske najave.
Zato tudi izkoriščamo predfestivalsko ozračje za najavo filma Piran - Pirano, pri čemer nam je priskočil na pomoč mladi ustvarjalec Goran Vojnović.
»V veliko čast mi je, da bo film Piran Pirano odprl Festival slovenskega filma in da se bo to zgodilo na edinem za to primernem mestu, na Tartinijevem trgu, kjer si ga bodo lahko ogledali predvsem mnogi Pirančani, ki so marsikaj prispevali k njegovemu nastanku, v njem nastopali in ga predvsem že med njegovim nastajanjem vzeli za svojega, « razloži režiser. »Upam, da bodo njihovi občutki podobni tudi po ogledu filma.«
Iz njegove razlage filma je tudi mogoče razbrati, zakaj ga je kot mladeniča, ki je polovico mlajši od filmskih dogodkov, pritegnila ta tematika. Takole pravi:
»Film Piran Pirano je film o tem, kaj vse je potrebno, da bi se človek nekje počutil doma. Prihod Italijana Antonia, ki bi si rad pred smrtjo ogledal svoje rojstno mesto, pripravi Bosanca Veljka do tega, da tudi on ponovno razišče svojo preteklost in ugotovi, kje je njegovo mesto in kje bi bil nekoč rad pokopan. Dva neskončno različna človeka, ki drug drugemu pripovedujeta življenjski zgodbi v tujih jezikih, na koncu ne odkrijeta le tega, da ju druži skupna preteklost in skupna ljubezen, marveč spoznata, da sta si tudi njuni sedanjosti mnogo bolj podobni, kot sta si to sprva
pripravljena priznati.«
Kot že zapisano, film Piran - Pirano že čez slab teden začenja kinematografsko pot, torej loterijo, ko se ne ve, kako se bodo na film odzvali gledalci. Ampak Goran Vojnović je vendarle optimist: »Kar se tiče nadaljnje poti filma po slovenskih kinematografih, je vsakršno napovedovanje precej nehvaležno, a sam mislim, da smo naredili za gledalce privlačen film, topel in ganljiv, ki ga bodo z veseljem gledali, zato sem optimističen. Nasploh verjamem, da imajo ljudje slovenske filme radi in da jih, četudi v zadnjih letih neradi obiskujejo kino dvorane, dober film še vedno lahko pritegne.«