Kratki film režiserja Žige Virca "Trst je naš!" je nominiran za študentskega Oskarja 2010 (Student academy awards, The Academy of motion picture arts and sciences). Ob tej veseli priložnosti smo se pogovarjali z režiserjem kratkega filma Žigo Vircem. Film je še pred predvajanjem pri nas dvignil veliko prahu med italijanskimi politiki. Pred dvema letoma je bil - prav tako za študentskega oskarja - predlagan film Matevža Luzarja - Vučko.
Kratka vsebina filma:
V letu 2009 se skupina vojaških navdušencev pod vodstvom komandanta Franceta (Gojmir Lešnjak - Gojc) odloči zavzeti Trst. Ta skupina, ki uprizarja bitke, to naredi na popolnoma fiktivni lokaciji. Tak hobi pa ni všeč Francetovi ženi Mariji (Silva Čušin) ter hčerki Mateji (Anja Drnovšek). Hčerka kot predstavnica mlade generacije ne more razumeti navdušenja svojega očeta nad partizanstvom, bitkami in Titom. Francetu stopi na pot tudi slovenska policija s komandirjem Branetom (Dario Varga) na čelu. Brane namreč Francetu več ne dovoli uprizarjanja bitk ... Ali bo mlada generacija sprejela zgodovino in ali bo Trst naš?
Zanimivosti:
Film je bil kljub zahtevnim prizorom posnet v 5 dneh.
Film je bil premierno predvajan novembra 2009 v Sežani. Premiera je naletela na ogromen odziv, še posebej po protestnem pismu zunanjega ministra Italije g. Franca Frattinija. Na individualno organiziranih projekcijah v dvoranah po Sloveniji si ga je ogledalo preko 6.000 gledalcev, na TV Slovenija pa preko 230.000.
Žiga Virc, absolvent filmske in TV režije na AGRFT v Ljubljani je prejel za film tudi univerzitetno Prešernovo nagrado ter 4 akademijske nagrade - zlatolaske.
Pogovor z režiserjem Žigo Vircem:
Kdo je poslal tvoj film kot kandidata za študentskega oskarja v ZDA, Akademiji za film?
Film je po predhodnem izboru poslala Akademija za gledališče, radio, film in TV, kjer sem absolvent filmske in TV režije. Izbor je narejen po ogledu žirije, katere člani so večinsko profesorji akademije. Ameriška Akademija ima svoja pravila glede izbora filmov in na podlagi le-teh vsako leto pozovejo AGRFT, da pošlje svojega "favorita".
Film je bil posnet v petih dneh – kaj bi šele bilo, če bi bil v mesecu, dveh – misliš, da bi bil še boljši?
Če bi imeli opcijo daljšega snemanja, bi to pomenilo tudi popolnoma drugačno zasnovo. Torej, scenarij bi bil pisan za celovečerni film. V primeru, da bi bil film razširjen v celovečerno obliko - kar bi bilo najbrž zelo zanimivo - bi lahko gledalci like še bolje spoznali. Vsekakor bi videli še več akcije, likov in ozadja zgodbe. Ampak, to so zgolj ugibanja - film je zaključen v kratko formo in pri tem tudi ostaja. Težko je reči, ali bi bil boljši, saj bi prešel v dolgometražno formo, ki pa ima spet neka svoja pravila. To dvoje je težko primerjati. Vsekakor bi pa mi bilo velik izziv narediti to tematiko tudi v celovečerni obliki - Zabavno bi bilo videti glavnik lik Franceta (Gojmir Lešnjak - Gojc), kako gre s tankom iskat svojo hčerko v šolo!
Kaj se ti zdi, da je pritegnilo žirijo – igralci, vsebina, režija?
O tem je težko govoriti, ker nimam nobenega kontakta s člani žirije. Vsekakor pa sem mnenja, da žirijo običajno ne pritegne le en element. Film pač ne more biti dober, če ima vrhunske igralce in slab scenarij. Film je konstrukt vseh teh elementov in od režiserja je odvisno, kako ti elementi "pašejo skupaj". Žirijo je očitno pritegnil film kot celota, kar me zelo veseli.
Si vesel, ponosen?
Nominacija za Oskarja je vsekakor nekaj, česar sem kot filmar iskreno vesel. Osebno mi pomeni potrditev moje dosedanjega dela. Kljub temu pa je potrebno ostati na realnih tleh - nominacija sama po sebi še nič ne pomeni, potrebno je razmisliti s trezno glavo glede novih projektov. Ponosen sem tudi na celotno ekipo pri filmu, saj je film skupno delo. Večje projekte sicer običajno vodi en človek, vendar je od njega odvisno, koliko zna izkoristiti kreativni potencial članov ekipe. In pa tudi obratno - stvari ne smejo iti po svoje. Vesel pa sem tudi, da očitno film kljub svoji geografsko lokalni tematiki nagovarja gledalce z univerzalno zgodbo tudi v tujini.
Misliš, da bi morebiten oskar prinesel kakšne nove možnosti za nov film?
Vsaka nagrada prinese določeno prepoznavnost in kompetentnost v filmskem svetu, vendar sama po sebi ne pomeni veliko. Kot je enkrat Adi Smolar napisal pesem - Je treba delat! Priložnosti za film nikakor ne pridejo same po sebi, avtor mora odločilne ljudi vedno najprej prepričati s svojo idejo.
Imaš še kakšne filmske načrte, želje?
Karkoli bo - upam, da bo epsko! :)
