Vojna zakoncev Rose je v sodobni interpretaciji še vedno to, kar je bila, satirična komedija, ki pa nastavlja ogledalo družbi in razgrinja pereča vprašanja današnjega časa.
Od ljubezni do sovraštva
Zgodba filma Vojna zakoncev Rose (The Roses) temelji na romanu Warrena Adlerja iz leta 1981, The War of the Roses. Nekaj let pozneje so posneli filmsko adaptacijo Vojna zakoncev Rose (The War of the Roses), ki je postala tako velika uspešnica, da nemški naslov za film še danes uporabljajo za izredno konfliktno ločitev. Film je režiral legendarni igralec Danny DeVito, ki je v filmu tudi zaigral, v glavnih vlogah zagrenjenih zakoncev pa sta se izkazala Michael Douglas in Kathleen Turner. Film je hitro postal kulten in klasika črne komedije. Zgodba govori o Oliverju in Barbari Rose, uspešnem odvetniku in gospodinji, ki se je po več letih skupnega življenja odločila, da ne želi več samo skrbeti za dom. Čeprav se Oliver ne želi ločiti in svojo ženo še vedno ljubi, je njena zamera prevelika. Od skupnega premoženja želi obdržati hišo, a Oliver ji tega ne želi prepustiti, zato se med njima vname prava vojna, saj nihče ne želi popustiti niti za centimeter. On ji ponesreči povozi mačko, ona ga zapre v savno, on se polula na večerjo, ki jo je pripravila za stranke, ona ga želi ubiti z lestencem. Na koncu se dobesedno pobijeta.
Nova različica stare zgodbe to zgodbo oživi, a jo tudi obrne na glavo. V središču zgodbe sta tokrat Ivy in Theo Rose, ki sta na prvi pogled popoln par. Ona je uspešna kuharica, ki se vse bolj uveljavlja in vzpenja, on pa je arhitekt, čigar kariera je nenadoma v zatonu. V javnosti sta harmonična, a ko so zastrti pogledi, se napetosti in zamere le kopičijo. Theo se zaradi Ivyjinega uspeha počuti ogroženega, pa tudi odrinjenega, saj začne izgubljati identiteto, ki je bila dolga leta povezana s poklicem uspešnega arhitekta. Ivy, ki je na videz samozavestna in močna ženska, pa se sooča s težo pričakovanj, da bo vse, kar morajo biti ženske – hkrati mama, žena in uspešna poslovna ženska. Njuna ljubezen se sprevrže v tekmovanje in vsaka malenkost postane novo bojišče, gresta pa celo tako daleč, da izkoristita vsako priložnost za sabotažo, manipulacije in celo čustveno nasilje. Kmalu se vojna razširi na družino, otroke in prijatelje ter celo širše. Tudi ta film je poln absurdnih situacij, ki prikažejo, kako groteskno se lahko konča ljubezen.
Glavna aduta sta oskarjevca
Scenarij je napisal Tony McNamara, ki je bil dvakrat nominiran za oskarja za filma Nesrečna bitja (Poor Things) in Najljubša (The Favourite). Režije se je lotil Jay Roach, ki je svojo komično žilico kalil med drugim pri klasikah, kot so filmi o Austinu Powersu in Njeni tastari (Meet the Parents), politično in družbeno noto pa v filmih, kot je One so bombe (Bombshell). Da pikra ironija, ki gledalca lahko spravi v smeh, a hkrati v njem vzbudi nelagodje, pade na plodna tla, sta nedvomno poskrbela glavna aduta filma, britanska igralca Benedict Cumberbatch in Olivia Colman. Oba sta znana po izjemni globini likov in subtilni igri, zato imata doma tudi že najbolj zaželene hollywoodske kipce, tokrat pa k vlogam nista ravno prinesla svojega britanska stoicizma.
»Film je prispodoba dveh ljudi, ki sta se intenzivno ljubila, nato pa sta se intenzivno sovražila in sta pozabila na vmesno pot,« je v intervjuju za Vanity Fair povedal Cumberbatch. »Veliko tega je pretresljivo poznanega: kako se borimo, da bi pokazali ljubezen do ljudi, ki jih imamo najraje, in kako se vse to lahko hitro obrne na slabše, če nismo previdni pri negovanju in hranjenju odnosov, ki so v središču naših družin.« Situacije iz filma so bile Colmanovi še kako znane, saj ima prijateljico, ki se ločuje. »Vsak dan si pribori majhno zmago, ko v možev čaj vlije malo urina,« je priznala in dodala: »Vsak dan urinira v njegov čaj.« Čeprav priznana igralca še nista delala skupaj, se že dolgo poznata. Prav njuno prijateljstvo je dodalo filmu posebno noto, meni režiser: »Vedno lahko vidim, kdaj si med seboj tako močno zaupajo, da so pripravljeni zaiti malo zunaj scenarija ali v nevarno območje. To je podobno kot hoja po vrvi, kar pa občinstvo začuti.« Z razlogom sta tudi britanska igralska elita, pravi: »Sta tako samozavestna in motivirana, da na neki način lahko kamere postavite na pravo mesto in zaupate odličnemu scenariju. Prispeval sem k dodajanju teh malenkosti, toda na njuno temeljno moč kot igralcev nisem mogel imeti velikega vpliva.«
Same lepe besede o svoji soigralki je imel tudi Cumberbatch: »Olivia je enako dobra že pri prvem poskusu, kot bi bila pri 40. Odlično sprejema navodila in je tako dober instrument za veselje in dramo kot tudi za takojšnje izboljšanje človekovega razpoloženja. Za nekoga, ki je najbolj smešna oseba v sobi, zna pokazati veliko ranljivosti.« Nista pa bila edina genija, ki sta v filmu razkazovala svoje sposobnosti, družbo so jima med drugim delali Andy Samberg in Kate McKinnon, ki sta slavo našla kot del ekipe priljubljene komične oddaje SNL (Saturday Night Live), ter oskarjevka Allison Janney in zadnji doktor Who, Ncuti Gatwa. Prav ta zanimiva mešanica genialcev je poskrbela za zanimiva snemanja. »Imam britansko igralsko elito in ameriško komično elito,« je povedal McNamara za Newsweek in dodal: »In ko sta se ti dve skupini znašli na snemanju, je bilo super videti, kako živčni sta bili obe ekipi. Ben in Olivia sta bila nekako v stilu: 'O moj bog, dva komična genija!' In seveda sta Andy in Kate rekla: 'O moj bog, to je britanska igralska elita!'« Metuljčke v trebuhu je priznal tudi Cumberbatch: »Delal sem z izjemno ekipo mojstrov komedije, zato me je gledanje, kako improvizirajo, navdihnilo, da poskusim tudi sam. Podpora ekipe je bila neverjetna.«
Spolne vloge ali vloge v domu?
Nova različica ne le oživlja kultne klasike, ampak jo tudi obrne na glavo in doda bolj sodobne družbene razmere. Medtem ko se je original ukvarjal bolj z materializmom in egoizmom, je novo tisočletje dodalo nove težave – vprašanja o emancipaciji, enakopravnosti, karieri in porušeni dinamiki spolnih vlog. Vse, o čemer še vedno razpravljamo leta 2025. »Zdaj veliko parov razume, kako težka naloga v zakonu je ravnovesje med dvema karierama,« je povedal scenarist McNamara in dodal, da se mu zdi, da so ambicije sovražnice zakona. »Ti dve osebi sta zelo ustvarjalni in zelo ambiciozni – kako bosta usklajevali zakonsko zvezo in ljubezen?« Velika težava parov v današnjem svetu, pa tudi pri zakoncema Rose, je po njegovem mnenju kapitalizem. »Postal je del zakona. Oba partnerja morata delati. V 60. in 70. letih smo bili morda manj čustveno izraženi, toda danes je težje zaradi ideje, da moraš biti zadovoljen s svojo kariero in biti poseben,« je povedal v intervjuju za The Guardian in dodal, da je nesmiselno vse to uravnotežiti s partnerjem, otroki in hipoteko. »Za moške je to res težko, saj so vzgojeni za nekakšen egoističen uspeh; to je način, kako se opredelijo. Ko Theu to vzamejo, poskrbi, da so njegovi otroci njegov uspeh.« Colmanovi pa je všeč, da ni vse povezano s spolom, ampak bolj z vlogami v družini. »Lahko bi šlo za istospolno zvezo,« je povedala.
Film odpira različna vprašanja: kako se zakonca znajdeta, ko uspeh ni več enakomerno porazdeljen? Kaj se zgodi z ljubeznijo, ko jo zasenči tekmovalnost? In predvsem, ali je v sodobnem svetu sploh še mogoče graditi odnos na stabilnih, neodvisnih temeljih, ko družba nenehno pritiska z zahtevami po uspehu, samouresničitvi in individualni identiteti. Ekipa je v dvomih, saj meni, da je ljubezen povsem romanticizirana. Zato film ne ponudi enoznačnega odgovora, ampak gledalcu postavi ogledalo in ga prisili v pomislek o lastnih izkušnjah in razmerjih.
Preprosta rešitev
Vojna zakoncev Rose tako ni le »remake« klasike, ampak bolj preudarna reinterpretacija. Ohrani sicer okvire, a postavi ogledalo in skozi sodobno satirično lečo odseva današnje vrednote, pričakovanja in krhkosti odnosov. Kljub vsem absurdnim situacijam, ki so Rosova pripeljale do konca, pa je Colmanova hitro našla rešitev vseh njunih tegob: »Mislim, da bi se lahko vse to rešilo z varuško.« Prav o tem je med snemanjem razmišljal Cumberbatch: »Tako sem mislil tudi jaz v nekem trenutku. Ker se sovražita, ni vprašanje zaupanja. Nista nezvesta. Varuška bi lahko vse rešila.«
