Prihaja iz Velenja, poletja pa raje preživi na Ibizi. Že od mladih let je zaljubljen v elektronsko glasbo. Natančneje od leta 2000, ko se je prvič srečal z gramofoni in takratno underground sceno. Začel je raziskovati in ustvarjati house in techno zvoke, sčasoma pa je našel svoj slog v melodični in progresivni glasbi. Na sceno se je prebil postopoma, skozi remikse in izdaje pri različnih založbah.
Kakšna je danes v Sloveniji klubska scena elektronske glasbe?
Slovenija ima bogato zgodovino elektronske glasbe, čeprav je scena danes nekoliko manjša kot v preteklosti. Kljub temu imamo nekaj močnih klubov in festivalov, ki ohranjajo sceno pri življenju. Težava je, da primanjkuje infrastrukture in podpore za manjše umetnike, saj je trg omejen. A strast in kreativnost sta še vedno prisotni. Ob tej priložnosti bi vas rad povabil na dvodnevni Overlake festival, ki bo letos na Velenjskem jezeru(VISTA).
Ali je v Sloveniji težko uspeti?
Preboj v Sloveniji zares ni lahek.
Zakaj?
Trg je majhen, poslušalci so raznoliki in pogosto bolj naklonjeni tujim imenom. V to je treba vložiti veliko truda, ogromno je povezovanja s tujino in vlaganja v promocijo. Uspeh pogosto pomeni delo na več ravneh, od produkcije do samopromocije, nastopov in mreženja.
Podali ste se na turnejo po Japonski.
Japonska je neverjetna izkušnja! Občinstvo je zelo spoštljivo in strastno do glasbe. Klubska scena je tam dobro organizirana, z zelo kakovostnimi zvočnimi sistemi in profesionalnim pristopom.
Kako se japonska scena razlikuje od evropske?
V primerjavi z Evropejci so Japonci bolj zadržani med nastopi, a se hkrati resnično poglobijo v glasbo. Tudi afterparty kultura je drugačna, več je osredotočenosti na umetnost glasbe.
Kako se je izšlo?
Imel sem srečo, da sem vrtel glasbo v najbolj priznanih klubih, kot so WOMB, ENTER in W OSAKA, kjer so me sprejeli več kot odlično. Zelo sem hvaležen za to izkušnjo.
Povejte nam več o svojem slogu.
Zagotovo se je skozi čas spreminjal. Začel sem z bolj klasičnim houseom, nato pa me je potegnilo v melodične in progresivne vode. Tudi afro je vedno bolj popularen – pa downtempo in organic house. Rad eksperimentiram s sinti, globokimi basovskimi linijami in hipnotičnimi ritmi.
Kako ustvarjate danes?
Ustvarjam večinoma v studiu z uporabo digitalnih in analognih orodij, kombiniram različne tehnike in nenehno iščem nove zvoke.
Kje lahko poslušamo vaše najnovejše mojstrovine?
Moja glasba je na voljo na vseh večjih platformah, kot so youtube, spotify, beatport, apple music in soundcloud. Prav tako redno objavljam mikse v živo z dogodkov, tudi z Ibize.
Tako lahko na youtube profilu Brlee Overload slišite in vidite veliko dobrih nastopov, denimo iz Ambasade Gavioli s Solomunom, Tale of Us, in tudi z Ibize, kjer smo vrteli od Bore Bore do Space cluba. Sodelujem tudi z različnimi založbami. Na beatportu lahko najdete vse moje izdaje, predvsem bi izpostavil svoje zadnje, ki so izšle pri svetovno znanih založbah kot so Café De Anatolia, Harabe Lab …
Ali lahko umetna inteligenca vpliva na elektronsko glasbo prihodnosti?
Zagotovo. Že zdaj pomaga pri produkciji, procesih masteringa in celo pri ustvarjanju novih zvokov. Vendar verjamem, da ostaja človeški dotik nenadomestljiv. Emocije in zgodbe glasbe lahko naredimo samo z lastnimi čustvi – in kar mi čutimo, je povsem drugo kot umetna inteligenca.
Kaj lahko pričakujemo od vas v prihodnosti?
Delam na novih izdajah. Čakajo me na CAMEL V.I.P., to bo v aprilu, nato nove izdaje na Café De Anatolia, tudi nekaj zanimivih sodelovanj, planiram tudi več mednarodnih nastopov. Kot rečeno je tu velika organizacija Overlake festivala. In letos bom že 12. leto poletje preživel na Ibizi, kjer ne bo manjkalo nastopov.
Kaj želite sporočiti svojim občudovalcem?
Najlepše se zahvaljujem vsem, ki podpirate mojo glasbo in me spremljate na tej poti! Brez vas to ne bi bilo mogoče. Širite dobro energijo, podpirajte umetnike in naj bo glasba vedno z vami. Se vidimo na plesišču!
