Rdeča nit albuma so bili najmanjši prostori duše, odnosi, notranji dialogi ter nihanje med ujetostjo in svobodo. Peterica v svojih osebnoizpovednih pesmih razkriva svojo zasebnost. O albumu, skupini in tudi slovenski glasbeni sceni sta se razgovorila vokalist in kitarist Florjan Meglič ter bobnar Damjan Kaučič.

Kdo ali kaj je Enjoy Your Privacy?

Florjan: Enjoy Your Privacy je rock skupina iz okolice Kranja. Smo zelo lepi fantje, postavni. (smeh) V bistvu smo imeli eno veliko željo: predstaviti našo glasbo širšemu občinstvu, ne samo našim prijateljem.

Kako ste nastali? Kakšna je vaša zgodba?

Florjan: Z glasbo se ukvarjamo že zelo dolgo, a Enjoy Your Privacy bolj efektivno ustvarja zadnjih pet let, od korone.

Damjan: Takrat smo se podali v avtorske stvari. Prej smo igrali vse sorte – različne zabave in tako naprej. Potem pa je bilo treba presekati. Odločili smo se, da če je že korona, gremo še mi v nekaj novega. Takrat je bilo ogromno časa, da si lahko nekaj počel, ni bilo distrakcij, da tega ne bi izpeljal. To je pomagalo, pa tudi Florjan se je vrnil iz tujine.

arhiv skupine

Zakaj ime Enjoy Your Privacy, ki mogoče ni najlažje za slovensko govoreče občinstvo?

Florjan: Pred desetimi leti, ko smo še igrali v sobi našega basista, je bila na steni slika viskija in na nje je pisalo Enjoy Your Privacy. Takrat smo bili v fazi izbiranja imena, in ker smo zelo slabi glede izbiranja ali določanja nečesa – naslovov ali imen, smo rekli, pa naj bo to. In potem je ostalo. Še danes se tako imenujemo, čeprav smo že razmišljali, da bi spremenili …

Damjan: Že vsaj sedemnajstkrat smo razmišljali, da bi ime spremenili. Ampak ni bilo idej in potem smo vztrajali pri tem.

Florjan: Je pa to ime zelo težko izgovoriti. 

Damjan: Kdorkoli hoče reči Enjoy Your Privacy, se itak polomi. Bili smo že vse mogoče izpeljanke iz tega.

Florjan: Zato smo hoteli najprej uveljaviti bolj kratico, a zadnje čase hočemo uporabljati dolgo ime. Človek se vsega hudega navadi.

Enjoy Your Privacy je v prevodu »uživajte v svoji zasebnosti« – kako pa vi radi uživate v svoji zasebnosti v svetu družbenih omrežij?

Damjan: Ne bi rekel, da so naši profili zelo javni. Saj so, ampak seveda vpliva tudi to, da nismo ravno zelo popularni. Smo nekako malo skriti tam nekje v ozadju.

Florjan: Lahko bi rekel, da z glasbo poskušamo malo bolj razkriti zasebno življenje. Zato so tudi takšni naslovi pesmi ali pa same pesmi o tem – bolj ali manj pripovedujejo, kaj se je dogajalo v naših zasebnih življenjih.

arhiv skupine

Pred kratkim ste izdali svoj prvenec Mali kabinet. Kakšen album je to?

Florjan: Z mojega vidika je zelo zanimiv, ker je na njem vsega po malem. To je skupek, recimo desetih let, odkar se ukvarjamo z glasbo. Pesmi so zelo različne, odvisno od obdobja – kakšna je bila narejena prej, kakšna kasneje, z novimi izkušnjami, slabimi in dobrimi. Zato je poln komplet vsega. Zdi se mi, da se lahko vsak najde v eni od pesmi na albumu.

Nimate nekega določenega, enotnega zvoka na albumu. Je to načrtno?

Damjan: Bili smo v precepu, ali to sploh potrebujemo, ker smo bili vsepovsod – vsaka pesem je bila iz nekega obdobja. Potem pa smo rekli, da je po drugi strani prav super, če je malo drugače. Tudi poslušalec, če je vsaka pesem enaka, ne ve, ali je poslušal eno ali pet. Zato je tudi s tega vidika super, da so različne.

Florjan: Zdi se mi, da če je bil denimo leta 2017 narejen demo posnetek in če ga potem delaš leta 2022, poskušaš najti enak občutek kot takrat. Če bi predelali zvok, da bi enačil vse pesmi na albumu, bi izgubile tisti »vajb«, ki ga hočeš pokazati. Predvsem zato so pesmi ostale čisto različne – ena ima country »vajb«, ker smo tako čutili, da je prav. Zdaj, če bi bila bolj rockerska, ne bi prišla toliko do izraza, kot je sicer.

Damjan: Tudi naš producent Jan nam je veliko pomagal, da nas je usmeril. V bistvu smo hoteli, da bi šlo mogoče malo v drugačno smer, ampak je on rekel …

Florjan: »Pa zakaj, saj to je dobro?«

arhiv skupine

Vaša glasba je torej mešanica, ampak ali sami sebe mogoče uvrščate v kakšen žanr? Se imate za rock skupino?

Florjan: Lahko bi rekli rock. Ampak je ogromno nekih alinej. 

Damjan: To je težko. Tudi ko pišeš za morebitne nastope … ali napišem, da smo rock skupina? Saj smo tudi pop, pa folk, pa country – vsega je nekaj. Na koncu preprosto rečemo: glasbena skupina.

Florjan: Žanrsko bi se zelo, zelo težko opredelili. Če bi rekel, da smo nekaj, bi nekdo rekel: »Ne!« Če bi poslušal celoten album, bi rekel: »Ne vem.«

Ste sicer bolj osebnoizpovedna skupina, ampak ta album, teh deset pesmi – to so vse vaše zgodbe ali navdih pade tudi z neba?

Florjan: Predvsem so to naše zgodbe, saj si je zelo težko nekaj izmisliti, kar se ni zgodilo. Tudi sam občutek, kako pesem odpoješ ali odigraš, je drugačen, če si to začutil ali sam izkusil. Zato je to izpovedni album – neka študentska, dijaška, zaljubljena, nora leta. V bistvu potem že preskok v bolj odraslo obdobje.

arhiv skupine

Kaj vas žene v ustvarjanju?

Florjan: Mene definitivno … se mi zdi, da imamo potencial. To občutim zadnja leta, ko se vedno več dogaja, igramo tudi več na odrih, imamo zelo tesno povezanost, zelo smo uigrani. Mogoče tudi zato, ker se že deset let gledamo. (smeh) Upam, da se to pozna. Ampak mislim, da predvsem to, da bi bilo škoda tak potencial pustiti zadaj ali samo nekje v garaži. Dobro je, da to slišijo tudi drugi. In tudi odziv ljudi je takšen.

Damjan: Mi nočemo kar prileteti in reči: »Ej, kako smo bili dobri!« – ampak nam to dejansko povedo drugi. In potem se ti to nekako vrne – tisto, kar ti daš njim, ne nazadnje.

Album ste predstavili s posebnim koncertom v začetku oktobra. Kako je bil sprejet? Kakšni so odzivi?

Damjan: Sam koncert in tudi na splošno album – kar so rekli in kar sem slišal – je bil zelo dobro sprejet. Tudi nas je pozitivno presenetilo. Sama energija in vse skupaj.

Florjan: Glede na to, da smo bolj ali manj vse sami organizirali in je treba ljudi tudi povabiti … Veliko je bilo seveda prijateljev, pa prijateljev od prijateljev, kar je logično, ampak po koncertu smo prišli do poslušalcev, naših oboževalcev, in so bili tudi obrazi, ki jih prej nikoli nisem videl. To pomeni, da smo se zelo dobro odrezali glede promocije in vsega. Tudi na koncu je, po mojem, koncert potekal nad pričakovanji. Prepričan sem bil, da bo šlo kaj narobe, a je bilo zelo dobro. Tudi odziv občinstva – pri določenih pesmih je pelo, sploh pri Malem kabinetu recimo, in tisto je bilo kar … Nekaj ljudi sem videl jokati. Res je bil pravi »ringišpil« čustev.

Damjan: To jih je kar nekaj reklo, ja … ampak bolj dekleta.

Florjan: Bolj dekleta in ženske. No, nekaj moških mogoče tudi. To je zato, ker je zelo izpovedno in se zelo dotakne ljudi. V tem duhu hočemo nadaljevati.

To je torej vaš cilj? Kakšni so še vaši načrti za prihodnost?

Damjan: Promocija albuma, drugače pa seveda ustvarjanje – da ne bo spet trajalo deset let.

Florjan: Zdaj smo pridni – že delamo. Pripravljamo tudi nekaj za naprej: nove pesmi, pa kakšno staro potegnemo iz omare. Sicer pa – čim več nastopati, čim več ljudi pritegniti nase, se z njimi povezovati, sodelovati z drugimi glasbeniki. Ko enkrat prideš v ta krog, je vse veliko bolj preprosto, kot je zdaj.

arhiv skupine

Torej si želite sodelovati tudi z drugimi glasbeniki. Kdo je na vašem seznamu želja?

Damjan: Mogoče bi bilo to bolj v dveh stopnjah. Če bi lahko, kot idol, smo se zmeraj pogovarjali o Vladu Kreslinu. On je večen. Drugače pa, če bi ciljali trenutno, bi gledali na skupine, ki so na podobni ravni, denimo Telegram. 

Florjan: Da začnemo s skupinami, ki so nekako na enaki točki kot mi, pa mogoče potem kakšno besedo z večjimi skupinami, kot sta Mrfy in Joker Out. Čeprav so Joker Out dosti spredaj, ampak se ne bi bali sodelovati z njimi, če bi se dalo. Pa Batista Cadillac …

Damjan: Tudi Masharik recimo.

Florjan: To se mi zdijo zelo kakovostne skupine, s katerimi bi si želeli igrati.

Rock glasba na neki način na slovenski glasbeni sceni zadnja leta doživlja preporod. Tudi vi občutite, da je spet v vzponu?

Florjan: Definitivno je. Sploh to, kar so naredili Joker Out – to je bilo nekaj neverjetnega, v bistvu zdaj zelo verjetnega, ampak prej si nihče ni predstavljal, da se to da. Mislim, da gre to navzgor. Vedno več je tudi mladih … Se pravi, Joker Out je zdaj paradni konj, ki vleče vse za sabo. In dokler bodo oni vlekli, bo ta evforija trajala. 

Damjan: Ljudje so na splošno že čakali nekaj novega. Zdi se mi tudi, da katerakoli skupina ali izvajalec pride, se nabere vedno dovolj ljudi, ki jih to zanima. Navsezadnje so tisti, ki to delajo, res dobri in v živo pokažejo, da znajo. Veliko je dobrih glasbenikov – to je treba poudariti.