Gre za silovit, a obenem nežen komad, ki poslušalca ne nagovarja le s svojo melodijo, temveč z mislijo, ki ostane: življenje je darilo … brez garancije, brez ponovitve, brez pavze. Samo tukaj in zdaj.
Skladba je lahkotna, a ne bežna. Udarna, a ne agresivna. Ne skriva svojih emocij, ravno nasprotno … izpostavi jih kot temelj svobode, ki jo ROMACHILD postavljata v središče svojega ustvarjanja. “Občutek svobode, darilo Boga, le ljubezen ima ključ do srca,” zapojeta v refrenu, ki bi si ga brez težav lahko predstavljali kot osebno himno marsikaterega poslušalca. Glasbeni kritik Matjaž Ambrožič je skladbo celo primerjal z legendarno My Way, in to ne brez razloga. Lepo za umret ima tisto redko moč, da te ne rine v patos, ampak ti pokaže, kako visoko lahko sežeš, če živiš po svoje.
Lanskoletno navdušenje v Kinu Šiška
Pesem je del njunega debitantskega albuma Vse gre v eno, ki sta ga izdala lani in ga premierno predstavila na odru Kina Šiška. Tam sta navdušila s kombinacijo minimalizma in energije, ki je v medijih sprožila odzive, da gre za enega najbolj nepričakovanih in presenetljivih domačih projektov zadnjih let. Zasedba je preprosta … boben, kitara, vokal, a v tej preprostosti je moč, ki udari naravnost v čustva.
Jasna filozofija
ROMACHILD nista nastala čez noč. Gre za ustvarjalni tandem z dolgim glasbenim zaledjem in kilometrino. Oba izhajata iz različnih glasbenih svetov, a ju druži potreba po avtentičnosti. Ne iščeta všečnosti, temveč iskrenost. Njuna filozofija je jasna: delaj, kar te veseli. In to se v njuni glasbi čuti. Ni površinska, ni instant. Je premišljena, a intuitivna. Ustvarjena z dušo, ne po naročilu.
Skladbo Lepo za umret spremljata dve avdio različici, ena s krajšim uvodom na ukulele in spremenjeno drugo kitico, ki se pojavi tudi v videospotu, druga pa ohranja strukturo izvirne verzije z nekaj svežimi popravki. Obe sta izraz iste zgodbe, le z različnih zornih kotov. Tudi v tem ROMACHILD ostajata dosledna – ne ponujata ene resnice, ampak prostor, v katerem si jo vsak lahko ustvari sam.
Videospot, ki spremlja skladbo, je drzno igriv, simboličen in domiseln. Življenje prikazuje kot praznik … tudi tam, kjer bi običajno pričakovali konec. Smrt se preobrazi v ples, pepel v rožnate bleščice, zadnji izdih v osvobajajoč smeh. Ustvarila ga je ekipa Magnets Studio pod režijsko taktirko mlade režiserke Ele Mimi Pirnar, ki je hkrati tudi avtorica kamere in scenarija, skupaj z Boninom Englarom. Vizualna podoba je čista, nepretenciozna, a z močnim sporočilom: življenje je več kot rutina. Je umetnost. In umetnost je živa, dokler si dovolimo čutiti.
ROMACHILD z novo skladbo dokazujeta, da sta ustvarjalno še bolj zrela in samozavestna. Njuna glasba ni trend, ampak stanje duha. Lepo za umret ni le pesem, je občutek, spomin, klic k temu, da ne izgubljamo časa za stvari, ki ne pomenijo nič. In to je sporočilo, ki ostaja.
