Konec junija se je začel Tour de France. Najodmevnejšo kolesarsko dirko spremlja tudi Matic Flajšman, ki kolesarje spremlja že od vsega začetka. A eden boljših športnih novinarjev na POP TV, nekdanji rokometaš in komentator odbojke, je usmerjen v končni cilj – v dobre reportaže, na vklope s terena in ekskluzivne izjave. Tudi za vas, dragi bralci in bralke, si je vzel čas ter spregovoril o zakulisju kolesarstva.
Kaj vse nam je doslej ponudila dirka, ki ima letos kaj nekaj posebnosti?!
Vse, kar si sleherni predstavnik sedme sile lahko v uvodnih dneh le želi. Ekstremno zahtevne razmere: v Firencah so se temperature približale 40 stopinjam, zaradi česar je bila že tako zahtevna uvodna etapa še težja, presenetljive zmagovalce, rumeno majico Tadeja Pogačarja, obrise zelo dobre pripravljenosti Primoža Rogliča, najdaljšo etapo na 111. ediciji dirke, rekordno 35. zmago Marka Cavendisha.
Če se ne motim, dirka prvič ne bo končana v francoski prestolnici.
Končala se bo v Nici. Razlog je razumljiv, začetek olimpijskih iger.
Glede na to, da dobro poznate omenjeno tekmovanje, kako poteka organizacija tako velikega dogodka?
Na letošnji Dirki po Franciji sem bil prvič, odkar podrobneje spremljam kolesarstvo, že na startu dirke. Lahko rečem, da kombinacija Italije in začetek dirke ni najbolj posrečena. Temu so prikimali tudi ljudje, s katerimi sem govoril na cilju v Riminiju. Organizacija ni bila vrhunska, ampak na koncu so zadeve spravili pod streho, Romain Bardet je poskrbel za francosko zmago in tako na najlepši možni način razveselil Francoze in prireditelje dirke vseh dirk.
Seveda ne moreva mimo favoritov. Kdo vse je v igri za zmago?
Ta hip imam v mislih štiri imena, najbolj pa me veseli dejstvo, da v najožji krog favoritov za zmago sodita Tadej Pogačar (UAE Team Emirates) in Primož Roglič (Red Bull Bora Hansgrohe).
Seveda pa bomo vsi skupaj stiskali pesti za našega Tadeja Pogačarja, ki ste ga že omenili ...
Tadej Pogačar je kolesar, ki v tujini uživa status kolesarskega boga, njegov slog dirkanja je nekaj, s čimer navdušuje. Poteze na poti do cilja (denimo bidon, ki ga je predal otroku na etapi Dirke po Italiji) pa razkrivajo, da ni le vrhunski športnik, ampak tudi izjemna oseba, sposobna navduševati, kjerkoli se pojavi.
Če se ozreva za hip v preteklost, bi lahko izpostavili nekaj – po vašem mnenju – najodmevnejših trenutkov v zgodovini Tour de France?
Zame osebno bo to vedno epski Tour 2020. V prvi vrsti zaradi trilerja na Le Planche des Belles Filles, ko so kolesarski navdušenci odštevali trenutke do skupne zmage Primoža Rogliča, z neverjetnim kronometrom pa je rumeno majico oblekel Tadej Pogačar. Poseben dan. Slovenija se je uvrstila na seznam držav, ki se lahko pohvalijo z zmagovalcem Toura.
Se je sicer Tour de France skozi bogato zgodovino veliko spreminjal, tako glede trase kot organizacije?
Res je, a vsako leto je to najpomembnejša dirka na svetu. To je dirka, ki lahko spremeni kariero kolesarja na bolje, ga iz povprečne ekipe izstreli med najmogočnejše, zaradi česar je napetost v glavnini izdatnejša kot sicer, tempo pa je brutalen. Zagotovo gre za tritedensko preizkušnjo, na katero kolesar ni nikoli dovolj dobro pripravljen.
Kakšen je odziv javnosti in navijačev na dogodek?
Toliko navijačev, kot jih je na Touru, ni na nobeni drugi dirki. A tudi agresivnejše navijače, ki želijo spominsko fotografijo ali pa biti v prenosu na televiziji, drugje redko vidiš. Spomnim se letošnjega začetka v Firencah, ko je prirediteljem varovanje ušlo izpod nadzora, pri avtobusih ekip je bilo toliko ljudi, da kolesarji niso mogli na predstavitev pred startom, navijač je celo poškodoval enega od kolesarjev, ko ga je s torbo nehote udaril po obrazu, posledica pa so bili poškodovani zobje mojstra vrtenja pedal. Taki dogodki se ne bi smeli dogajati, v takih trenutkih morajo biti kolesarji zaščiteni, ne pa da je ogroženo njihovo dirkanje, in to na največji dirki sezone.
Kateri je vaš najljubši del trase in zakaj?
Cilj. Ker vem, da sem od izjav oddaljen le še eno uro in potem se začne najprijetnejši del dneva, vklopi v oddaje, priprava prispevkov za naslednji dan, preverjanje dejstev.
Če zaključiva, kakšna so vaša pričakovanja za letošnji Tour de France?
Želel bi si kar največ etapnih zmag slovenskih kolesarjev, če bi bilo možno, naj vsak doseže vsaj eno. Na cilju v Nici pa bi si želel uživati v slovenski himni.
Vas potem poleti čaka še kakšen športni izziv, letošnje leto je namreč nasploh zelo športno obarvano.
Iz Nice se s snemalcem odpraviva naravnost na olimpijske igre, kjer bomo, verjamem, znova priča številnim izjemno čustvenim trenutkom, za katere bodo poskrbeli slovenski športniki.
Omenili ste olimpijske igre – to bo tudi velik zalogaj za Francoze, kajne?
Ne predstavljam si prav dobro, kako bodo izpeljali, kar so si zamislili, a prepričan sem, da bodo naredili vse, da se bo o igrah še dolga leta govorilo v presežnikih. Za zdaj sem v francoski prestolnici na evropskem prvenstvu že doživel srebro slovenskih odbojkarjev, na svetovnem prvenstvu bron slovenske rokometne reprezentance in kolesarja Tadeja Pogačarja v rumeni majici zmagovalca Dirke po Franciji.
Kaj pa s športnega vidika? Kakšne igre pričakovati v pregrešno dragi francoski prestolnici?
Mislim, da odkar so cene v Sloveniji tako visoke, kot so, nas tujina več ne šokira. Verjamem, da športniki ne bodo razočarali, veliko truda in časa so vložili v priprave na OI in prepričan sem, da bodo naredili vse, da se v domovino vrnejo z medaljo okrog vratu.
Se bo tudi tam vse vrtelo okrog varnosti?
Naj se. S ciljem, da bo lahko vsakdo maksimalno osredotočen nase in svoje delo.
