Nino Ošlak je na glasbenih odrih prisoten natanko 15 let. V prvih ustvarjalnih letih je nanizal številne radijske single, se predstavil v številnih televizijskih oddajah, nastopal na premnogih odrih, vse skupaj pa nadgradil leta 2013, ko je izdal prvi solo album Simfonija. Ninove pesmi se zadnja leta redno uvrščajo med najbolj predvajane radijske hite, nove uspešnice pa so tik pred izdajo. Glasba mu veliko pomeni, zato je toliko bolj dejaven na tem področju. Je tudi magister profesor glasbene pedagogike, tako da deluje še na pedagoškem področju, kjer svoje znanje predaja naprej na mlade talente.
Poletje je za premnoge čas dopustov, kje smo vas ujeli v zadnjih dneh poletnih počitnic?
Zadnje dni avgusta sem končno skočil na morje, v Grčijo. Že deset let hodim sem. Z eno nogo pa že v pripravah na jesenske projekte. Na morju, ko mi postane dolgčas, začne kreativa najbolj delati.
Ste se pa potepali, kakor sem vas spremljal na družbenih omrežjih, tudi po severu. Kaj vse ste odkrili na letošnjih popotovanjih?
Čeprav sem človek poletja, sem delno dopust letos preživel na severu. Skandinavija mi je všeč. Samo poleti, zime tam niso zame. (smeh) Potovanja ti dajo krila, dajo pogled na svet malo drugače, a me hkrati prizemljijo. Da se zavedam, kaj vse imam doma, kako zares lepo živimo. Res sem hvaležen, za družino, prave prijetelje, pristne stike … in za čisto pitno vodo, naravo, ki nas obdaja.
Kaj pa skok v morje?
Brez morja poleti ne gre. Nekaj krajših dnevnih izletov sem imel na našo obalo, potem pa, kot sem že dejal, Grčija. Sem se pa letos prvič kopal tudi v Nadiži pri Kobaridu, ker sem imel z bandom koncert v teh krasnih koncih Slovenije. Premalokrat zavijem v ta del naše države, pa tako je tam lepo.

Če me spomin ne vara, tudi poučujete. Kako pa se pripravljate na novo šolsko leto, ki je že tu?!
Poučujem sicer samo nekaj dni v tednu, zdaj bo kmalu že deset let. Nekaj izkušenj se nabere z leti, si pa vsako leto osebno zadam, da uvedem kaj novega, poskusim kaj spremeniti. Predvsem pa naredim analizo in pogledam, kaj je bilo dobro, da to ohranim.
Govori se, da ste bili to poletje tudi glasbeno ustvarjalni ter da bo kaj kmalu luč sveta ugledala nova skladba. Nam lahko poveste kaj več o tem?
Vsi nosimo skozi življenje svojo prtljago, družinsko, osebno … In v pesmi pojem tudi o tem, da bi kdaj rad vrgel čez ramo vse. Pa ne, da sem razočaran, sploh ne, živim zelo srečno. Vsako leto znam to še bolj izživeti, se mi zdi. (smeh) Ni pa seveda vedno vse v oblakih. Včasih si očitamo, se sprašujemo, kaj in kako bi lahko bilo. S tem ni nič narobe, ni pa dobro pretirano živeti v spominih.
Pesem ima naslov Kdo te zdaj objema. Vse skupaj mi namiguje na ljubezensko zgodbo ...
Rad pojem o ljubezni. Je gonilna moč naših življenj. Lepo je imeti rad, tako zares. Ne pojem pa vedno čisto svojih zgodb. Zelo se me dotakne, ko kaj opazim, ko vidim, da se mojim bližnjim kaj dogaja, zgodi. To me premakne, v duši in srcu. Veliko pesmi nastane tako, ko me prizadene bolečina mojih bližnjih.
Kdo pa vas objema, če ni skrivnost?
Veliko se objemam, zelo. Sem človek dotikov, objemov, odprtega duha. (smeh) Pred kakšno uro sem nazadnje recimo objel meni zelo drago, mojo mlajšo sestro Kajo. Slovenci nismo vedno tako zadržani, vsaj jaz nimam tega občutka. Rad se objemam.

Skladba bo dobila tudi videozgodbo. Kako je potekalo snemanje in kateri elementi videa najbolje odražajo sporočilo pesmi?
To je že kar smešno, ker postaja tradicija pri mojih snemanjih. V zadnjih nekaj letih sem posnel veliko spotov v poletnem času. In tudi tokrat, ko smo snemali, je bil eden najbolj vročih poletnih dni do takrat. Sicer pa je spot nastop, performance, nima velike zgodbe. Se pa s plesalko, ki nastopa v spotu, izražava vsak na svoj način – ona z gibom, jaz s petjem.
V svoji karieri ste ustvarili že 22 videospotov, če štejeva še tega, ki bo izšel. Kateri od njih vam je najbolj pri srcu in zakaj?
Res, ampak res, vsak ima posebno mesto, čisto vsakega snemanja se zelo dobro spomnim. Zadnji itak, najnovejši mi je itak top, pa tudi zmagovalni s Popevke. Res je bilo romantično v meglicah igrati na klavir, sredi polja ... dokler se niso prebudili komarji in pokvarili to idilo. (smeh)
Oktobra bo izšel vaš četrti album, z naslovom Elektro-romantika. Kaj lahko poslušalci pričakujejo od tega albuma v primerjavi z vašimi prejšnjimi izdajami?
Lagal bi, če bi rekel, da se nisem nič spremenil. Vsi se razvijamo, rastemo, zorimo. Zadnja leta res točno vem, kaj mi je všeč, kaj mi leži v glasbenem smislu. Našel sem svoj prepoznavni zvok, oziroma ga ustvaril. Za svojo glasbo res zelo močno stojim in jo čutim. In plošča bo mešanica elektro zvokov in seveda zelo romantičnih klavirskih. Pač, brez klavirja ne gre. (smeh)
Priznam, da ste izbrali zanimiv naslov, ki vendarle malce zbega. Kaj je morda romantika priključena na elektriko? Ali pa greste v tem primeru bolj v elektronske vode?
Album sem naslovil po navdihu nekih drugih časov, časov kaset. Bila je stran A in stran B, na vsaki nekaj pesmi ... Podobno bo tudi na mojem četrtem albumu. Prvi del bodo pop uspešnice, ki imajo tudi nekaj elektro prizvoka in jih večinoma ljudje že dobro poznajo, drugi del plošče pa bodo zvočno zelo intimne, klavirsko-vokalne skladbe.

7. novembra pripravljate posebno koncertno doživetje v Cankarjevem domu. Kaj načrtujete za ta večer, da bo za obiskovalce resnično nepozaben dogodek?
Prvič bom imel samostojni koncert v Ljubljani v Cankarjevem domu. Vsak koncert je poseben, ta pa še toliko bolj. Presenečenj ne morem razkriti, ker potem ne bodo več presenečanja. (smeh) Moj band bo, dodali smo nekaj dodatnih članov. V bistvu bo to nekakšno praznovanje, moje 15. obletnice, in sprehod čez vse moje faze. V zreli podobi, današnji. Ravno na eni od vaji smo se pogovarjali, kako neke pesmi danes res drugače pojem in čutim. Zelo se veselim tega večera, res zelo.
S koncertom in albumom obeležujete 15-letnico vaše glasbene kariere. Kako se počutite ob tem mejniku in kako gledate na svojo pot od začetka do danes?
Ponosen sem. Zelo. In ničesar ne bi spremenil. Nočem, da zveni ošabno, ampak zdi se mi prav, da je človek ponosen na svoje dosežke, razvoj. Seveda bi danes kaj napisal drugače, a ravno to je čar glasbe. Ima neki svoj čas, svojega duha in odraža mene v nekem časovnem obdobju.
Če izvzamemo koronska leta, kako bi ocenili svoj glasbeni razvoj skozi teh 15 let? Katere so bile ključne prelomnice v vaši karieri?
Mi amor, prva radijska uspešnica, številni odri so se mi takrat odprli, pa ne bi rekel,da ravno čez noč. In pa seveda prvi album Simfonija, ko sem tako, zelo počasi prehajal iz lahkotnega najstniškega popa v malo bolj zrelo fazo. In seveda tudi lanska Popevka, naš festival z najdaljšo tradicijo.
Zanimivo je, da ne štejete »koronskih časov«. Kako ste preživeli ta čas in kako je to obdobje vplivalo na vašo ustvarjalnost?
Najprej ekstra motiviran, še telovadil sem prav vsak dan, treninge po skypu sem organiziral in vabil kolege, da se mi pridružijo. (smeh) Ojoj, drugi časi. Čez čas pa sem se malo polenil, priznam.

Ob tem ne moreva mimo dejstva, da ste pred letom dni zmagali na Popevki. Ali je ta zmaga vplivala na vaše nadaljnje ustvarjanje?
O ja. Dober veter v krila moji kreativi je bila ta nagrada. Sem sicer akademski glasbenik, ampak kar izberejo ljudje, to je tisto nekaj več. Ta nagrada mi pomeni veliko več kot od strokovne komisije. Vesel sem bil zelo, sploh zato, ker sem skoraj obupal zaradi angine na dan festivala. A nekako nisem želel odpovedati nastopa … Ni mi žal.
Kako vidite prihodnost svoje glasbene poti?
Gotovo še več na odrih, ustvarjalno. Prepuščam se toku. Zelo pa me mika tudi kakšen večji, evropski oder. Morda festivalski, recimo. (smeh) Čutim, da imam veliko znanja, izkušenj in sem v najboljših letih za takšne izzive.
Kaj bi želeli sporočiti vašim oboževalcem, ki vas spremljajo že vseh teh 15 let, in tistim, ki so vas morda odkrili šele pred kratkim?
Lahko bi naštel cel kup pametnih rekov, pa nobeden ne zaobjame vsega, zato samo to … Ljubite, imejte radi, uživajte. V polnem pomenu teh besed.