Zato se je odločila za spremembo in združila dve svoji ljubezni – postala je DJ-ka Estora, ki poleg vrtenja glasbe tudi poje. V tujini je to postal pravi trend, in čeprav združevanje obeh vlog ni mačji kašelj, je Gaji uspelo. Skupaj z mentorjem DJ Umekom, svetovno znano zvezdo elektronske in tehno glasbe, sta pol leta trdo garala. Gaja se hitro uči, zato zdaj je pripravljena, da se predstavi tako Sloveniji kot tudi širnemu svetu.
Kdo je Estora?
Estora je moj alter ego. Zelo drzna, igriva ter zelo pozitivna in skrivnostna ženska.
Mislila sem, da ste že tako ali tako takšni. Kako je potem to lahko alter ego?
Recimo, da sem – ampak ko me boste videli na odru, vam bo hitro jasno, zakaj je to moj alter ego. Takrat si pustim biti še bolj drzna.
Kako je prišlo do te karierne spremembe?
To je projekt, ki je sicer nastal zelo spontano, a je v resnici za njim veliko načrtovanja. Že od 18. leta obiskujem festivale elektronske glasbe in sem zelo velika oboževalka tega sveta. Ni bilo tako, da bi se nekega dne kar odločila, da bom vrtela glasbo – to čutim že dolgo časa. O tem sem začela razmišljati že pred dvema ali tremi leti, a se nikakor nisem spravila k stvari. Smešno je, da sem nekoč prijateljici rekla: »Kako dobro bi bilo, da bi me učil Uroš Umek.« In zdi se mi, da sem to kar zmanifestirala. Bila sem na pravem mestu ob pravem času in pojavila se je priložnost za sodelovanje. Seveda sem jo zgrabila z odprtimi rokami – bila sem izjemno srečna in hvaležna za to priložnost.
Ampak desetletja ste posvetili pevski karieri. Kako ste se odločili, da pustite ves ta trud za sabo?
Rekla bi, da pravzaprav nisem pustila vsega tega truda za sabo. Zdi se mi, da so mi vse izkušnje, ki sem jih prej pridobila, in vsa ta moja glasbena pot nekako polagale temelje za to, kjer sem danes. Zanimivo je, da se je v moji pop glasbeni karieri vedno nekaj zalomilo – vedno je šlo nekaj narobe. Bilo je ogromno padcev, zelo malo pa tistih pravih vzponov, ki bi me zares napolnili. Mislim, da sem predolgo vlagala energijo v nekaj, kar očitno ni imelo pravega učinka. No, neki učinek je že imelo – za tiste, ki so to radi poslušali – ampak jaz sem hotela nekaj več. Hotela sem tudi prodreti v tujino, kar pa s slovensko glasbo ni ravno mogoče. Zdaj pa imam projekt, ki ga resnično čutim z vsem srcem. Že od nekdaj obožujem tehno glasbo, zdaj pa lahko svoj hobi združujem s svojo največjo strastjo. In ko sem prvič stopila za mešalno mizo, sem začutila, da je to to. To je tisto, kar sem iskala vse življenje.
Torej vrtite glasbo in obenem tudi pojete?
Je precej težje, kot se morda sliši. Že kot DJ moraš biti zelo zbran, tukaj pa moram poleg tega še vse priklopiti na mikrofon, paziti, da vse deluje, da slučajno ne pozabim pritisniti kakšnega gumba, in obenem še peti. Dobro je, da imam vnaprej posnete nekatere svoje pesmi, saj natančno vem, kako gre melodija. Zdi se mi, da avtorska glasba temu projektu res doda dodatno vrednost – ker sem avtorica in sama pišem besedila. Vse skladbe, ki smo jih ustvarili do zdaj, nosijo neko zgodbo iz mojega življenja. Ker so v angleščini, lahko dosežejo še širše občinstvo.
Je pa res super in je čisto drugačen občutek, da je to moja pesem in moj projekt – ki ga pač zavrtim na koncertu.
Kako je delati z Urošem Umekom kot mentorjem?
Najprej je bil ogromen pritisk že zato, ker sem Umeka poslušala že od nekdaj. Dejansko je bil moj prvi tehno žur, ki sem ga obiskala, prav njegov – ironično, a res. Seveda sem se hotela izkazati, ne zato, da bi dokazovala, da sem sposobna – ker vem, da sem –, ampak zato, ker je bilo vse to zame nekaj čisto novega. Takrat sem namreč prvič prijela mešalno mizo v roke.
Ampak se mi zdi, da sem se zelo hitro učila in da mi je bilo vse skupaj precej naravno. Všeč mi je tudi to, da je Uroš tak učitelj, ki zna dati konstruktivno kritiko – ne samo kritizirati – in to vedno z nasmehom na obrazu. Pravzaprav mi je zelo všeč, da me ne hvali kar naprej, ampak da zna biti oster, kadar je treba, ker me to spodbudi, da vzamem stvari bolj v svoje roke.
Naslednji cilj je torej tujina?
Zagotovo si želim najprej osvojiti Slovenijo. Tukaj imamo veliko in lepo skupnost elektronske, tehno glasbe, zato se mi zdi, da ko pokrijemo Slovenijo, lahko gremo ven. Seveda si želim biti na vseh večjih festivalih, ampak recimo, da korak za korakom.
