Ta svet sem si ogledovala s spoštovanjem in radovednostjo, dokler ni postal del mene. Dokler nisem postala del njega. Trinajst let sem preživela v zvezi s članom ene najopaznejših rock skupin v Sloveniji, ki je trenutno na naslovnicah revij in spletnih portalov zaradi nečesa, kar ni povezano z glasbo. Trinajst let sem gledala na svet skozi prizmo rock'n'rolla. Skupaj imava sina, ki bo letos dopolnil 18 let. A drage moje (predvsem) mlajše bralke ... Ni vse zlato, kar se sveti. Ko enkrat stopiš v ta svet, ko ne gledaš več od spodaj navzgor, temveč od znotraj navzven, se iluzije razblinijo. Rock'n'roll ni le oder, ni le adrenalin, ni le ritem bobnov in divja strast kitarskih rifov. Rock'n'roll so tudi dolge noči, neprespane ure, izmučena telesa in neizgovorjene besede. Na odru so kralji. Vse se vrti okoli njih. Luči, kamere, roke v zraku, aplavzi. Ti trenutki so njihova resničnost. Moč, samozavest, občutek nepremagljivosti. A ko se reflektorji ugasnejo, se umaknejo v svoje svetove, med štiri zidove svojih domov. Tisti, ki jih oboževalci vidijo, so drugačni od tistih, ki jih poznajo njihove ženske. Domov prihajajo velikokrat izmučeni, odtujeni, v svojih mislih nekje drugje, polni skrbi … Ker ne nazadnje tudi rock'n'roll je pač biznis. Njihova energija ni izginila, a se je preoblikovala. Niso več mogočni bogovi rocka, temveč samo moški. In tako skoraj vsaka, ki je v zvezi z rockerjem, prej ali slej spozna tudi drugo plat. Sprva si misliš, da boš tista, ki bo razumela, tista, ki bo ostala. Da bo ljubezen premagala razdalje, da bodo vsa ta nočna potovanja, koncerti, finančne negotovosti in nenehna izpostavljenost vredni tega. Ker, priznajmo si, biti zvezda ima svojo ceno. A ženske smo narejene tako, da dajemo. Stojimo ob strani. Potrpimo. Jaz pa nisem tista, ki bi potrpela do konca. Ko ne čutim več življenja v življenju, obrnem list. In sem ga. Odšla sem, s sinom, in šla svojo pot. V preteklih letih sem spoznala ogromno žen rockerjev. Vsaka je imela svojo zgodbo, a vse smo si bile na neki način podobne. Bile smo kot nekakšna družina, vezane na podobne izkušnje. Družina, ki je obstajala, dokler smo bile del tega kroga. Ko sem stopila ven, so stiki zbledeli. Izstopila sem iz rockerskega kroga in izgubila kar nekaj prijateljic. Z leti je iz tega kroga izstopilo še nekaj "žensk rockerjev" in zdaj smo spet navezale stike … In velikokrat ugotavljamo, da nekaj je tisto, kar smo živele me, drugo tisto, kar so videli oboževalci, in tretje tisto, kar pride v medije. To zadnje je pogosto najbolj popačeno. Vsi vedo nekaj, a nihče ne pozna celote. S trači se ne ukvarjam več. A vem, da lahko naslovnice in zgodbe prizadenejo. Sploh tiste, ki niso del rock'n'roll mita, ampak so ostali zunaj – nekdanje partnerice, otroke. In na koncu še to, ni lahko biti bivša od rockerja, še težje pa je biti sin ali hčerka ločenih rockerskih ali nerockerskih staršev.