Revija stop
Kolumne

Superman

Mitja Reichenberg
7. 7. 2025, 10.48
Posodobljeno: 7. 7. 2025, 10.49
Deli članek:

Mitja Reichenberg
Mitja Reichenberg

Lahko bi rekli, da o tem ikoničnem superjunaku že vse vemo. Superman — ta modro-rdeča postava z emblemom upanja na prsih — že desetletja lebdi visoko nad oblaki kolektivne domišljije. A prav v tem brezčasnem arhetipu, v njegovi večni borbi za dobro, zažari neskončna možnost novih pripovedi. V času, ko svet drvi v cinizem in senco, nam Superman znova razpira krila upanja — in prav zato si zasluži novo poglavje.

V novi filmski adaptaciji, ki jo režijsko vodi James Gunn, se klasična zgodba o junaku sreča s sodobnimi temami in eksistencialnimi dilemami. Tokrat nas film popelje na potovanje z mlajšim Supermanom, oziroma s Clarkom Kentom, ki ga upodablja David Corenswet. V njem ni le vesoljski izgnanec s planeta Krypton, temveč tudi iskalec identitete, človek med ljudmi, ki skuša ujeti ravnotežje med zvezdnim poreklom in človeško srčnostjo.

Film ni zgolj vizualni spektakel – čeprav z impresivnimi prizori, spopadi in neizogibno gravitacijsko poezijo poleti visoko nad pričakovanji. Je predvsem pripoved o notranjem boju, o tihem junaku, ki se ne boji čutiti. Clark ni hladen bog; je sin, prijatelj, novinar, ljubimec… In prav v srčni zgodbi se razcveti figura Lois Lane, ki jo z izjemno karizmo upodobi Rachel Brosnahan. Njuna dinamika ni le romantična, ampak iskreno človeška – kot dve duši, ki se najdeta sredi kaosa sveta.

Za zvočno pokrajino filma sta poskrbela dva umetnika, ki poznata tako energijo akcije kot šepet čustev – britanski John Murphy in ameriški David Fleming. Njuna simbioza ustvarja zvočni svet, ki se prepleta med atmosferično elektroniko, melanholijo tišine in epskimi orkestralnimi izbruhi. V teh tonih ni zgolj glasba – je utrip Supermanove duše, njegovo hrepenenje, njegova moč, pa tudi njegova bolečina.

Superman ni le lik iz stripa. Je arhetip. Je ideja, ki ne umre. In ta film, z novo krvjo in starodavno močjo, je poklon vsem, ki še verjamemo, da lahko sočutje reši svet. Morda ni več edini junak na nebu – a je edini, ki ne bije bitke z maščevanjem, temveč z vero v dobro. In v tem je še vedno nekaj čudežnega.

Revija Stop