V glavnih vlogah nastopajo Johnny Sequoyah, Jessica Alexander in Troy Kotsur. Film je svetovno premiero doživel 18. septembra 2025 na festivalu Fantastic Fest, v kinematografih pa je izšel kot eden prvih odmevnejših naslovov novega leta. Distribuira ga studijska hiša Paramount Pictures, kritiki pa so ga na splošno sprejeli pozitivno.

Zgodba je preprosta: med tropskimi počitnicami se družini življenje postavi na glavo, ko njihov posvojeni šimpanz Ben postane nenadoma nasilen po tem, ko ga ugrizne stekla žival. Film se pogosto poigrava z motivi, ki spominjajo na dela Stephena Kinga, brutalnostjo, ki bi jo pripisali Thomasu Harrisu, ter s fantastičnimi zamislimi v slogu Brama Stokerja, kar ustvarja svojevrstno mešanico groze in pretiravanja.

Primati so sicer red sesalcev, znanih po izjemno raznoliki biologiji in zapletenih družbenih strukturah. Razširjeni so v Južni in Srednji Ameriki, Afriki, na Madagaskarju ter v jugovzhodni in vzhodni Aziji, največkrat v tropskih gozdovih. Oprijemalne okončine pričajo o življenju na drevju, pri nekaterih vrstah pa je razvit tudi oprijemalni rep. Ker med prave primate biološko uvrščamo tudi človeka, filmske zamisli dobijo dodaten pridih verjetnosti in simbolike.

Filmsko glasbo je prispeval britanski skladatelj Adrian Johnston, ki je sicer znan predvsem po glasbi za televizijske filme. Med njegovimi bolj izpostavljenimi deli je film Postati Jane (2007), biografska pripoved o Jane Austen. Pri filmu Primat Johnstonova naloga ni bila posebej zahtevna, saj se je lahko udobno naslonil na že uveljavljene žanrske prijeme, s katerimi je film tako ali tako nasičen. A njegova glasba, čeprav predvidljiva, vendarle deluje kot zvočni pozdrav novemu letu 2026 – nekakšen mračen uvod v sezono, ki jo kino dvorane odpirajo s šimpanzom, ki mu je namesto novoletnega ognjemeta eksplodiral razum. Malo uživanja v filmski grozi pa tudi ne škodi.