Val Edward Kilmer se je rodil na silvestrovo 31. decembra 1959 v Los Angelesu. Njegova mama, Eugenia Kilmer, je bila gospodinja, oče Eugene Dorris Kilmer pa je delal kot nepremičninski razvijalec in distributer letalske opreme. Družina ima pestro etnično ozadje: Kilmerjevi predniki izvirajo iz Anglije, Irske, Škotske in Nemčije, po materini strani pa imajo še dodatek čerokeške krvi. Val je bil drugi od treh sinov – starejši brat Mark in mlajši Wesley sta prav tako vplivala na njegovo otroštvo. Družina je živela v dolini San Fernando, v predelu Los Angelesa, ki je znan po svoji povezanosti s filmsko industrijo, kar je že zgodaj vplivalo na Kilmerjevo zanimanje za umetnost.
Otroštvo Vala Kilmerja ni bilo brez težav. Ko je bil star devet let, sta se njegova starša ločila, kar je pustilo čustvene posledice. Še večji udarec je doživel pri 17 letih, ko je njegov mlajši brat Wesley umrl v nesreči – utopil se je v bazenu zaradi epileptičnega napada. Ta izguba je Kilmerja globoko prizadela in zaradi tega prispevala k introspektivni naravi, ki se je pozneje odražala v nekaterih njegovih vlogah.
Izjemen naravni talent
Kljub osebnim izzivom je Kilmer že zgodaj pokazal svojo talentiranost. V srednji šoli je začel razvijati svoje igralske sposobnosti, njegov učitelj drame je prepoznal njegov potencial in ga spodbujal, naj sledi svojim sanjam. Pri 17 letih je Kilmer dosegel pomemben mejnik: bil je sprejet na prestižno šolo Juilliard v New Yorku, kjer je postal najmlajši študent, ki so ga kdaj sprejeli na oddelek za dramo. Juilliard, znan po strogem programu in visokih standardih, je Kilmerju omogočil, da je izpilil svoje veščine in se pripravil na profesionalno kariero.
Prvi koraki v gledališču
Preden je zaslovel na filmskem platnu, je začel na gledaliških odrih. Leta 1981 je debitiral na Broadwayu v predstavi Slab Boys, skupaj z obetavnima igralcema Seanom Pennom in Kevinom Baconom. Predstava, ki jo je napisal John Byrne, je bila temna komedija o mladih delavcih na Škotskem, Kilmer pa je v njej pokazal svoj naravni talent za upodabljanje kompleksnih likov.
V tem obdobju je sodeloval tudi pri drugih gledaliških projektih, med drugim pri Shakespearovem Henrik IV, kjer je igral Hotspurja. Njegova predanost klasičnim delom in sposobnost obvladovanja zahtevnega jezika sta mu prinesli spoštovanje med kolegi. Kilmer je sprva želel ostati gledališki igralec, a ga je kmalu pritegnila filmska industrija, ki je obljubljala širši doseg in večje priložnosti.
Ena boljših parodij vseh časov
Kilmerjev prehod v film je bil nepričakovan, a uspešen. Leta 1984 je dobil glavno vlogo v komediji Top Secret!, Jima Abrahamsa in bratov Zucker, ki so podpisani tudi pod Ali je pilot v letalu. V filmu je igral Nicka Riversa, ameriškega rock zvezdnika, ki se zaplete v vohunsko zaroto v Vzhodni Nemčiji. Top Secret! je parodija na vohunske filme in glasbene komedije, Kilmer pa je v zapel tudi vse pesmi v filmu, vključno z odbito uspešnico Skeet Surfing (Streljanje na glinaste golobe med deskanjem).
Film je ob izidu prejel mešane ocene, danes ima status kultne klasike. Za Kilmerja je pomenil pomemben trenutek – čeprav ni takoj postal zvezda, je dobil pozornost producentov in režiserjev, ki so v njem videli potencial za večje vloge. Njegov šarm, privlačen videz in sproščena energija so ga naredili idealnega za Hollywood osemdesetih let, ki je iskal sveže obraze.
Preboj v letalu
Tako je Val Kilmer končno 1986 dobil vlogo, ki ga je izstrelila med zvezde. V Top Gunu, ki ga je režiral Tony Scott, je igral Icemana, hladnega in samozavestnega pilota, tekmeca glavnega junaka Mavericku, ki ga je upodobil Tom Cruise. Film je postal svetovna uspešnica in eden najbolj ikoničnih filmov osemdesetih let. Kilmerjev lik z ledenim pogledom in sarkastičnim nasmehom je bil popoln kontrast Maverickovi vročekrvnosti, kar je na platnu ustvarilo napeto dinamiko.
Zanimivo je, da Kilmer sprva ni želel sprejeti vloge. Po lastnih besedah se mu je zdel scenarij preveč preprost, a je na koncu popustil pod pritiskom svojega agenta. Kljub začetnim pomislekom je vlogo odigral z izjemno karizmo, kar mu je prineslo široko prepoznavnost. Top Gun je zaslužil več kot 350 milijonov dolarjev po vsem svetu in Kilmerju odprl vrata do večjih projektov. Njegova upodobitev Icemana je ostala v spominu občinstva, fraza "Jaz sem nevarnost" pa je postala del pop kulture.
Raznolikost v osemdesetih
Po Top Gunu se Kilmer ni želel ujeti v stereotip. Leta 1988 je igral v fantazijskem filmu Willow, ki ga je režiral Ron Howard po zgodbi Georgea Lucasa. V njem je upodobil Madmartigana, očarljivega, a nekoliko svojeglavega mečevalca. Film je bil zmerno uspešen, Kilmer pa je v vlogo vnesel lahkoten humor in fizično spretnost, kar je pokazalo njegovo sposobnost prilagajanja različnim žanrom. Med snemanjem je spoznal igralko Joanne Whalley, ki je igrala Sorsho, in njuna romanca se je kmalu končala s poroko.
Istega leta je nastopil še v televizijskem filmu Mož, ki je pretrgal 1000 verig (1988), kjer je igral resnično osebo, zapornika Roberta Elliotta Burnsa. Ta vloga je bila odmik od lahkotnejših likov in je pokazala Kilmerjevo pripravljenost na dramske izzive.
Devetdeseta in Val Morisson
Devetdeseta leta so bila za igralca zlata doba. Leta 1991 je dobil vlogo, ki velja za eno njegovih najboljših – Jima Morrisona, pevca skupine The Doors v istoimenskem biografskem filmu Oliverja Stonea. Kilmer se je na vlogo pripravljal z izjemno predanostjo: naučil se je peti kot Morrison, preučil je njegove gibe in celo nosil enaka oblačila, da bi čim bolj verodostojno poustvaril legendarnega glasbenika. Sam je zapel večino pesmi v filmu, njegov glas pa je bil tako podoben Morrisonovemu, da so preostali člani skupine The Doors priznali, da so težko ločili posnetke.
The Doors je ob izidu prejel mešane ocene, a o Kilmerjevem prispevku ni bilo dvoma - kritiki so ga označili za hipnotičnega in osupljivega, njegova predanost pa je bila nagrajena z nominacijo za nagrado MTV za najboljšo moško vlogo. Film je utrdil Kilmerjev sloves igralca, ki je pripravljen tvegati in se popolnoma pretopiti v svoje like. Poleg tega je vloga Morrisona pokazala njegovo ljubezen do glasbe, ki je ostala pomemben del njegovega življenja.
Še vesterni so na vrsti
Leta 1993 je Kilmer dosegel še en vrhunec z vlogo Doca Hollidaya v vesternu Tombstone. Film, ki prikazuje zgodbo Wyatta Earpa in strelski obračun pri O.K. Corralu, je postal kultna klasika. Kot Holliday, tuberkulozni revolveraš z ostrim jezikom in smrtonosno natančnostjo, je Kilmer ustvaril nepozaben lik. Njegova fraza »I'm your huckleberry« (jaz sem tisti, ki ga potrebuješ), izrečena z južnjaškim naglasom in skrivnostnim nasmehom, je postala ena najbolj citiranih v filmski zgodovini.
Za vlogo se je Kilmer naučil streljati in razvil specifičen način govora, ki je odražal Hollidayjevo bolezen in aristokratsko poreklo. Ob Kurtu Russellu, ki je igral Wyatta Earpa, je Kilmer zasijal kot tragični junak, ujet med življenjem in smrtjo. Kritiki so hvalili njegovo karizmo in globino, mnogi pa menijo, da bi si zaslužil nominacijo za oskarja. Tombstone je okrepil Kilmerjev status zvezde in dokazal, da lahko obvlada tako akcijske kot čustveno nabite vloge.
Jaz sem Batman
Leta 1995 je Kilmer prevzel eno najbolj ikoničnih vlog v svoji karieri – Batmana v filmu Batman za vedno, ki ga je režiral Joel Schumacher. Po tem, ko je Michael Keaton zapustil franšizo, je Kilmer stopil v čevlje Temnega viteza in se soočil z Riddlerjem (Jim Carrey) ter Two-Faceom (Tommy Lee Jones). Film je bil vizualno razkošen in komercialno uspešen, saj je zaslužil več kot 336 milijonov dolarjev, a je prejel mešane ocene zaradi lahkotnejšega tona v primerjavi s prejšnjimi filmi Tima Burtona.
Kilmer je pozneje priznal, da se v kostumu ni počutil udobno. Snemanje je bilo naporno, prepiral se je z režiserjem, kar je vplivalo na njegovo odločitev, da se ne vrne za nadaljevanje.
Vročica in svetnik
Val Kilmer je nadaljeval z izborom raznolikih vlog. Leta 1995 je nastopil v kriminalni drami Vročica, ki jo je režiral Michael Mann. Film, v katerem sta glavni vlogi odigrala Robert De Niro in Al Pacino, velja za mojstrovino žanra. Kilmer je igral Chrisa Shiherlisa, člana De Nirove roparske ekipe, in kljub temu, da je bila njegova vloga stranska, je pustil močan vtis. Film je sčasoma pridobil kultni status in dokazal, da lahko Kilmer drži korak z največjimi imeni v Hollywoodu.
Leta 1997 je prevzel glavno vlogo v akcijskem trilerju Svetnik, prirejenem po istoimenski televizijski seriji in romanu Leslieja Charterisa. Kilmer je upodobil Simona Templarja, mojstra preoblek in tatu z zlatim srcem. Film je zahteval, da igra več različnih likov znotraj zgodbe, kar je Kilmerju omogočilo, da pokaže svojo vsestranskost. Čeprav je bil filmkomercialno zmerno uspešen, si kritiki niso delili mnenja – nekateri so pohvalili Kilmerjev šarm, drugi pa so menili, da film ni izkoristil celotnega potenciala zgodbe.
Poroka in družina
V devetdesetih letih se je razvijalo tudi njegovo zasebno življenje. Leta 1988 se je poročil s soigralko iz Willow, Joanne Whalley. Par ima dva otroka, hčerko Mercedes (1991), in sina Jacka (1995). Družinsko življenje je Kilmerju prineslo stabilnost v obdobju, ko je njegova kariera cvetela, a zakon ni trajal dolgo. Leta 1996 sta se z Whalley ločila, kar je Kilmerja močno prizadelo. Po ločitvi je ostal samski, njegovo zasebno življenje pa je pogosto pritegnilo pozornost medijev zaradi govoric o njegovem temperamentu in romancah, med katerimi so bili Cher (1982-1984), Michele Pfeiffer (1985), Cindy Crawford (1996), Daryl Hannah (2001) in Angelina Jolie (2004).
Kilmer je bil znan po tem, da je na snemanjih veljal za zahtevnega. Nekateri režiserji, kot Joel Schumacher, so ga opisali kot težavnega, medtem ko so ga drugi, kot Oliver Stone, hvalili zaradi njegove predanosti. Te zgodbe so ustvarile podobo Kilmerja kot ekscentričnega umetnika, kar je morda vplivalo na njegove kasnejše priložnosti v Hollywoodu.
Ko se obrne številka 20
Ob koncu devetdesetih let je Kilmerjeva kariera začela kazati pešanja. Leta 1999 je igral v romantični drami Na prvi pogled, kjer je upodobil slepega moškega, ki po operaciji ponovno pridobi vid. Film, v katerem je igrala tudi Mira Sorvino, ni dosegel pričakovanega uspeha, kar je nakazalo, da Kilmerjeva zvezda morda ne sije več tako močno kot v prejšnjem desetletju. Kilmer se je lotil tudi bolj neodvisnih in eksperimentalnih filmov. Leta 2002 je igral v Mrtvo jezero, mračnem trilerju o maščevanju in identiteti. Njegova upodobitev Dannyja Parkerja, moškega, ki se infiltrira v svet mamil, je bila čustveno nabita in kritično dobro sprejeta, čeprav film ni pritegnil širokega občinstva. To obdobje je zaznamovalo tudi Kilmerjevo pripravljenost tvegati z manj komercialnimi projekti
Ko gre zdravje
Eden največjih tragičnih preobratov v se je zgodil pred desetimi leti. Leta 2015 so mu diagnosticirali raka na grlu, kar je močno vplivalo na njegovo kariero in javno podobo. Sprva je zanikal govorice o bolezni, a je leta 2017 v intervjuju za revijo The Hollywood Reporter potrdil, da je prestal kemoterapijo in operacije ter da je ozdravel. Vendar je bolezen zaradi traheotomije pustila trajne posledice – njegov glas, nekoč močan in izrazit, je postal komajda slišen, kar je zahtevalo uporabo tehnologije za komunikacijo v poznejših nastopih.
Kilmerjev boj z rakom je bil podrobno dokumentiran v avtobiografskem dokumentarcu Val (2021), ki sta ga producirala njegova otroka, Mercedes in Jack. Film je ponudil intimen vpogled v njegovo življenje, od zgodnjih dni na Juilliardu do hollywoodskih uspehov in osebnih izzivov. Kilmer je v dokumentarcu odkrito spregovoril o svoji bolezni in izgubi glasu, kar je ganilo oboževalce in kritike. Dokumentarec je prejel pohvale za svojo iskrenost in Kilmerju omogočil, da je svojo zgodbo delil z lastnimi besedami.
Vrnitev v Top Gun
Kljub zdravstvenim omejitvam se Kilmer ni popolnoma umaknil. Pred tremi leti se je vrnil kot Iceman v nadaljevanju Top Gun: Maverick. Njegov nastop je bil zaradi bolezni kratek, a čustveno močan – scena, v kateri se sreča z Maverickom (Tom Cruise), je bila vrhunec filma za mnoge oboževalce. Zaradi izgube glasu je njegove dialoge ustvarila umetna inteligenca, ki je posnemala njegov nekdanji ton, kar je bil ganljiv poklon njegovi zapuščini. Film je postal velika uspešnica, Kilmerjeva vrnitev pa je dokazala, da njegova prisotnost še vedno dobro pelje z občinstvom.
Poznejša kariera in eklektični projekti
Leta 2005 je igral v komični kriminalki Kiss Kiss Bang Bang ob Robertu Downeyju Jr. in Michelle Monaghan. Film, ki ga je režiral Shane Black, je bil kritično dobro sprejet, Kilmer pa je kot zasebni detektiv Gay Perry prinesel grobi humor in šarm, ki sta spomnila na njegove zgodnje dni. To je bil eden redkih komercialnih uspehov v tem obdobju.
Leta 2010 je nastopil v komediji MacGruber, parodiji na akcijski žanr in serijo MacGyver, kjer je igral zlobneža Dieterja Von Cuntha. Film, ki temelji na skeču iz Saturday Night Live, je bil sprva slabo sprejet, a je sčasoma pridobil kultni status, tudi zaradi bebavosti glavnega lika. Kilmerjev nastop je bil pretiran in zabaven, kar je pokazalo, da še vedno obvlada komične vloge. V istem obdobju je posodil glas v animiranem filmu Letala(2013), kjer je igral Brava, lovca meriške mornarice, kar je bil tudi poklon njegovi vlogi v Top Gunu.
Kilmer se je loteval tudi bolj nenavadnih projektov. Leta 2017 je igral v psihološkem trilerju Snežakob Michaelu Fassbenderju, a film je bil slabo sprejet in ni izkoristil njegovega talenta. Bolj oseben projekt je bil Državljan Twain, enoosebna gledališka predstava, ki jo je Kilmer napisal in odigral 2012. V njej je upodobil Marka Twaina, ameriškega pisatelja, ki ga je sam tudi občudoval. Predstava je združila Kilmerjevo ljubezen do gledališča in literature ter mu omogočila, da se vrne h koreninam svoje kariere.
Umetniške dejavnosti in avtobiografija
Kilmer je bil v poznejših tudi slikar in kipar, dela pa odražajo njegovo duhovno plat in zanimanje za ameriško zgodovino. Leta 2011 je ustanovil umetniški studio v Los Angelesu, kjer je razstavljal svoje stvaritve. Prav tako je bil aktiven na družbenih omrežjih, kjer je delil svoje misli, pesmi in umetniške projekte z oboževalci. 2020 je Kilmer izdal tudi avtobiografijo »I'm Your Huckleberry«, naslovljeno po slavni frazi iz filma Tombstone. Knjiga je mešanica spominov, poezije in razmišljanj o njegovem življenju, karieri in boju z rakom. V njej je odkrito opisal svoje vzpone in padce, vključno z odnosi s kolegi, kot je Tom Cruise, in osebnimi preizkušnjami, kot je smrt brata Wesleyja. Knjiga je bila dobro sprejeta, saj je ponudila vpogled v Kilmerjevo notranje življenje.
Zapuščina in vpliv
Njegove vloge v filmih Top Gun, The Doors, Tombstone in Batman za vedno, so postale del filmske zgodovine. Njegova sposobnost, da se prelevi v različne like – od rock zvezdnika Jima Morrisona do tragičnega Doca Hollidaya – ga uvršča med najbolj vsestranske igralce svoje generacije. Čeprav ga je bolezen omejila, je njegova vrnitev v Mavericku pokazala, da ima njegova prisotnost še vedno težo. Zato je novica o njegovi smrti pred dnevi 1. aprila še toliko bolj pretresla svet filma – Val Kilmer je umrl v bolnišnici v Los Angelesu za posledicami pljučnice, star je bil 65 let.
