Njegova smrt je ponovno razkrila brutalnost vsakdanjega življenja Palestincev pod izraelsko okupacijo in sprožila val ogorčenja tako v Palestini kot tudi mednarodno.
Napad se je zgodil v ponedeljek, posnetki, ki so zaokrožili po spletu, pa prikazujejo izraelskega naseljenca Yinona Levija, kako strelja. Levi je znan nasilnež, ki se je znašel na seznamu sankcioniranih oseb zaradi napadov na Palestince – najprej pod administracijo Joeja Bidna, nato pa so bile sankcije umaknjene z nastopom Donalda Trumpa. Čeprav je bil Levi po incidentu aretiran, zoper njega niso bile vložene obtožnice. Takšni primeri – ko so naseljenci dejansko kazensko odgovorni – so še vedno izjema, ne pravilo.
Po navedbah prič se je nasilje začelo, ko je naseljenec z buldožerjem vozil čez vaško zemljišče, uničeval drevesa in osebno lastnino. Ko so vaščani protestirali, je z rezilom buldožerja poškodoval enega izmed domačinov. V odgovor so prebivalci začeli metati kamenje, iz naselbine pa je pritekel Levi in odprl ogenj. Hathaleen, ki ni bil neposredno vključen v dogajanje, je bil ustreljen v prsi in je umrl na kraju.
Njegov prijatelj in sorežiser filma Basel Adra je na družbenih omrežjih zapisal: »Moj dragi prijatelj Awdah je bil danes zvečer zaklan. Stal je pred skupnostnim centrom v svoji vasi, ko ga je naseljenec ustrelil naravnost v prsi. Tako nas Izrael briše – eno življenje za drugim.«
Še pred svojo smrtjo je Hathaleen poslal sporočilo, v katerem je pozival k ukrepanju proti vse bolj agresivnim naseljencem, ki so grozili njihovi skupnosti: »Naseljenci so za našimi hišami … poskušali so prerezati glavno vodovodno cev … Če lahko pridete do ljudi v Kongresu, sodiščih, kogarkoli – prosim, naredite vse, kar lahko.«
Izraelska vojska je incident potrdila in sporočila, da je oborožen izraelski civilist streljal na skupino ljudi, ki naj bi metala kamenje. Policija je Levija sicer prijela in sprožila preiskavo, vendar je obenem v vasi aretirala sedem ljudi, med njimi tudi dva tuja prostovoljca, ki sta izražala solidarnost s Palestinci.
Zgolj nekaj tednov pred ubojem so ameriške oblasti zavrnile vstop Hathaleenu in njegovemu bratrancu Eidu, umetniku in voditelju skupnosti, ki sta prispela na letališče v San Franciscu z namenom sodelovanja na seriji mirovnih predavanj. Vizuma, ki sta ju prejela v ta namen, sta jima bila preklicana takoj ob prihodu. Bilal Mahmood, član mestnega sveta v San Franciscu, je pozneje zapisal: »Awdah je želel priti v San Francisco, da bi gradil mostove in širil sporočilo miru. Namesto tega mu je bil vstop zavrnjen. Zdaj je mrtev. To je tragedija, ki jo je treba ostro obsoditi.«
Hathaleen je bil tudi aktiven dopisnik za revijo +972, kjer je dokumentiral prisilna izseljevanja in rušenja palestinskih domov. V enem izmed svojih zadnjih zapisov je opisal razmere v Umm al-Khairu: »Rušitvene enote vstopijo v vas. Otroci stečejo k materam, ki skušajo rešiti, kar se še da, preden bo prepozno. Vsi opazujejo, koga bodo danes naredili brezdomca. Buldožerji čakajo. Vojaki izstopijo. Ni tolažbe. Otroci sprašujejo, zakaj. Mi pa nimamo odgovora.«
Smrt Awdaha Hathaleena je več kot osebna izguba. Je odsev sistematičnega nasilja, s katerim se Palestinci soočajo vsak dan. Kljub oskarju, kljub mirovnemu aktivizmu, kljub dokumentiranju resnice – je bil ustreljen brez posledic za napadalca.
Vprašanje, ki zdaj visi v zraku, je jasno: kako dolgo bo svet še molčal?
