Ta vključuje skoraj 60 fotografij s snemanja filma, uvodnik avtorice ter poglavje Med platnicami in kadri, kjer sta svoj pogled prispevala režiser Marko Naberšnik in producent Aleš Pavlin.
»Spoj knjige in filma se dogaja samo v razvitih filmskih državah. Tu sta mi bili vzor francoska in angleška kinematografija, kjer vsaki uspešnici sledi ponatis s filmsko naslovnico. Mi smo to še nadgradili s fotografijami iz filma in predgovori, tako da smo jo personalizirali,« je povedal Pavlin, ki je skupaj z Bronjo in Naberšnikom izbral fotografije, v knjigo pa so umeščene tako, da sledijo pripovednemu loku. »Po sedmih letih ustvarjanja filma me zelo veseli, da sta se srečala oba svetova – knjižni in filmski,« je filmsko izdajo knjige v svet pospremil Naberšnik.
Bronja se je na to, da iz nje ne gledajo njeni resnični družinski člani, ampak filmski obrazi, že navadila. »Mislila sem, da bom imela s tem zelo velike težave. Zaradi tega sem imela največje stiske, kako bom lahko na ekranu opazovala sebe oziroma nekoga, ki igra mene, mojo mamo, očeta in tako naprej. Ampak s tem niti za hip nisem imela težav. Mislim, da so tudi moji vtisi s svetovne premiere v Sarajevu tako močni, ker se mi sploh ni zdelo, da gledam Jurija Zrneca, ampak da gledam svojega očeta, da ne gledam Lee Cok, ampak da gledam sebe. Vse to se je zlilo v eno in zdelo se mi je, kot da ne gledam filma o svojem življenju, temveč kar svoje življenje,« je razkrila Bronja. Tudi odzivi drugih na film so bili zelo močni.
»V Sarajevu je dvorana dihala s filmom od prve minute. Ljudje so se smejali, jokali, spet smejali. V Črni gori, kjer smo imeli termin ob enajstih zvečer, so vsi gledalci vztrajali do konca in ob 1.15 ponoči smo doživeli stoječe ovacije. To je nekaj, kar ostane za vse čase,« je poudaril Pavlin, ki si želi, da bi se film gledalcev dotaknil tudi pri nas. Možnosti za to bo precej, saj namerava celovečerec prikazati povsod, kjer imajo kinodvorane.
