K sodelovanju je namreč povabila svoje najbližje in najdražje, da se sprostijo in z njo umažejo. Snemanje je postalo ustvarjalna delavnica, saj so si med sabo puščali odtise dlani na oblačilih. Tako so ustvarili večni objem, simbol ljubezni in povezanosti. Nekdo pa je zavrnil njeno vabilo in pozneje to obžaloval.
Nova pesem se imenuje Ostani. O čem govori in kakšno sporočilo si želite, da bi ljudje odnesli od te pesmi?
Ostani je pesem upanja, ljubezni in povezanosti. Predvsem bi rada, da se ob tej pesmi spomnijo na vse tiste, ki barvajo njihov svet z ljubeznijo. Iskreno, vsi se kdaj znajdemo v sivini, iz katere ne znamo priti sami, in imeti prave ljudi okrog sebe, ki te potegnejo iz nje, je zlata vredno. Samo z ljubeznijo in medsebojno podporo lahko gradimo trdne odnose.
Kdo je tisti, ki vam obarva svet z ljubeznijo?
Moja družina, prijatelji, znanci, moja publika. Lahko pa je to nekdo, ki sploh ni povezan s tabo in ga srečaš nekje na ulici ter ti že samo z nasmehom polepša dan. Ljudje se premalo zavedamo, da lahko že mala gesta človeku spremeni dan.
Poveste, da v težkih trenutkih nismo sami. Koga najprej pokličete, ko se kaj zgodi?
Odvisno od situacije. Če bom nekaj »zamuštrala«, moja mama ne bo ravno prva, ki bo izvedela – saj je jasno, kajne? Da ne bo še večje panike. Sicer pa so moji doma gotovo prvi, ki jih pokličem, ali pa moji najbližji prijatelji.
V videospotu sodelujejo tudi vaši najbližji, celo vaš kuža. Zakaj ste se odločili za takšen videospot?
Odgovor je čisto preprost: ker sem dejansko želela v videospotu ljudi, ki barvajo moj svet. Mislim, da lahko na ta način prikažem sporočilo pesmi na najbolj iskren in pristen način.
Je kdo, ki ni hotel biti v videospotu, ki je vaše vabilo zavrnil?
Ah, seveda. Moja starša. Nikoli se nista želela izpostavljati pred kamero, kar seveda čisto razumem in spoštujem, je pa zdaj po izidu videospota mama namignila, da ji je malo žal, ker nista bila tudi onadva del snemanja.
Snemanje je bilo videti zelo zabavno, kaj pa vas sicer spravlja v smeh in dobro voljo? K čemu se obrnete, ko potrebujete pozitivno energijo?
To snemanje je bilo najbolj zabavno in packasto do zdaj. Mi smo res uživali, predvsem pa mi je všeč, da so se ostali sprostili, čeprav niso vajeni kamer. Zagotovo me spravijo v smeh ljudje, dobra družba in lepi odnosi.
Ste pa imeli neljubi dogodek z barvo tik pred snemanjem videospota.
Joooj, ja! Ko je padla ideja, da v videospotu uporabimo barve v prahu, tako imenovane holi barve, smo seveda z naročilom prek spleta bili prepozni, saj so bili takrat ravno prazniki. Eva pa seveda ne bi bila Eva, če se tega ne bi lotila potem doma – en dan pred snemanjem. Koruzni škrob sem zmešala z jedilno barvo, pri tem pa nisem uporabljala rokavic, saj pri rdeči, rumeni in zeleni barvi to ni bilo potrebno. No, drugačna zgodba je bila z modro barvo. Komaj sem jo spravila z rok – za pomoč sem prosila kar svoje sledilce na Instagramu.
Tako je, pomoč ste poiskali na družbenih omrežjih ... Kaj za vas osebno in kaj za vašo kariero pomenijo družbena omrežja? Kako se odločite, koliko sebe boste delili?
Družbena omrežja zame predstavljajo komunikacijo z mojo publiko, ljudmi, ki me spremljajo. Tako so na tekočem z informacijami o koncertih, hkrati so del mojega zasebnega življenja, saj večkrat delim stvari, ki se mi dogajajo zunaj odra. Zavedam se, da se oba svetova prepletata in vplivata drug na drugega. Pomembno mi je sicer, da ločim, kaj je za javnost in kaj ostaja zasebno, kajti to mi omogoča, da se v miru osredotočim na svojo glasbeno pot, hkrati pa ohranjam dragocene odnose v svojem zasebnem življenju.
Kmalu bo potekala tudi Ema 2025. Vi ste zmagali leta 2012 in bili pri 16 letih najmlajša predstavnica na Evroviziji, celo vseh časov. Kako danes gledate na ta čas, na to izkušnjo?
Zame je bila to izjemna izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabila. Meni so se takrat uresničile otroške sanje, obenem sem s tem vstopila v svet slovenske glasbene scene, v kateri lahko ustvarjam in z ljudmi delim tisto, kar imam najraje.
Mogoče kakšen nasvet za letošnjega zmagovalca Eme?
Jaz vedno pravim, naj samo uživa, kdorkoli bo že šel. Ta nasvet bi v bistvu dala tudi 16-letni Evi – mogoče nisem znala najbolj uživati v tistem trenutku oziroma sem preveč resno vzela celotno izkušnjo. Evrovizija je zares edinstvena in tisti, ki bo šel, naj jo res izkusi do popolnosti.
