Ob tem jubileju smo izkoristili priložnost ter se s priljubljeno pevko sprehodili po njeni glasbeni in osebni poti.
Če bi lahko še enkrat podoživeli en sam trenutek s svoje glasbene poti, kateri bi to bil?
Hm, zelo rada pogledam na pianino, kjer imam shranjene vse nagrade in priznanja. To mi namreč daje zagon in občutek iskrene hvaležnosti, da lahko počnem, kar imam najraje, in pa predvsem občutek hvaležnosti do moje publike, ki me spremlja že toliko let in prihaja na moje koncerte. Več si ne bi mogla želeti … Sicer je bilo več lepih dogodkov v moji karieri, ampak eden od res lepih in pomembnih je zagotovo koncert na potniškem letalu v Zagrebu ob izidu albuma in turneje Car. Koncert je bil nekaj posebnega, saj so do takrat takšen koncert priredili, mislim, da samo trije na svetu – U2, Sherly Crow in Jamiroquai. Z mano je bil tudi zdaj žal že pokojni Massimo Savić, ki mi je pomagal prebroditi strah pred letenjem. Povabljeni pravzaprav niso vedeli, kaj jih čaka, kakšen bo dogodek. Avtobusi so jih pobrali v Ljubljani in jih odpeljali v Zagreb, oni pa so, ne da bi vedeli, kaj se bo zgodilo, odšli na let v neznano. (smeh) Povabljeni so bili naši mediji, mediji Balkana in pa zvezdniki. Si lahko predstavljate, kakšno presenečenje je bilo zanje, ko sem iz »cockpita« stopila jaz s čisto novim videzom in začela koncert?! Po koncertu je sledila še prestižna pogostitev v hangarju, bilo je izjemno!
Kako se je sploh začela vaša glasbena pot in katera je tista prva skladba, ki jo je občinstvo vzelo za svojo?
Če bi gledala čiste prve začetke, bi rekla, da se je začelo že v osnovni šoli. (smeh) Takrat sem začela obiskovati pevsko, plesno in glasbeno šolo, preprosto sem vedela, da je to smer zame, a kaj ko takšnega izobraževalnega programa takrat ni bilo, klasika pa me ni zanimala. V studiu sem začela snemati in nastopati pri 15 letih, starša sta me vedno podpirala ter vozila na vse mogoče dejavnosti, snemanja in nastope, za kar sem jima zelo hvaležna. Prvo pesem je zame napisal, ne boste verjeli, Oto Pestner, in z njo sem na festivalu FeNS zasedla drugo mesto. Sodelovala sem tudi z New Swing Quartetom. Vmes sem imela skupino, s katero smo preigravali jazz, funk, blues in druge zvrsti, nato sem bila pevka tu in tam, potem pa je napočil čas, da grem na svoje. Začela sem delati lastne skladbe, spoznala sem Matjaža Jelena, ki me je povezal z Marinom Legovičem, s katerim sva ustvarila nekaj krasnih pesmi. Potem sem spoznala Žareta Paka in slika se je obrnila. Pesem, ki je zaznamovala moj začetek, je gotovo pesem Fluid, ki sta jo napisala moja mami in Bor Zuljan. To je tudi pesem, ki je postala hit leta 2004 oziroma je bila izbrana za najboljšo pop rock skladbo '04.
Tudi zadnja izdana skladba Tvoja je nekaj posebnega, saj nosi močno in osebno sporočilo. Kateri del besedila, ki ga je ustvarila Urša Vlašič, vas je najbolj ganil?
Res je prekrasna pesem. Ko sem slišala prvi posnetek, sem se prvič zjokala. Ko sem videla video, pa drugič ... Ne pomnim, kdaj se me je pesem tako dotaknila. Tvoja je pesem, ki govori o dolgoletni ljubezni, o zaupanju, o kompromisih, ki jih zveza skozi čas prinese. Vsi smo po večini že šli čez to in vemo, da ne cvetijo samo rožice, ampak je, če je to res prava ljubezen, vredno vztrajati. Živimo v svetu, ko se ljudem žal ni več vredno toliko potruditi za nekaj, kar jim veliko pomeni, meni pa je nekaj najlepšega, da se najde lep dialog, da znata dva komunicirati na lep, spoštljiv način, tudi če je to včasih malo izziv. Zame je pesem toliko bolj posebna, ker govori o moji zgodbi, o moji zvezi, ki letos beleži že 20 let, na kar sem res ponosna – in ja, srečna sem! Zame je najlepši del verza: »In ti si ob meni, so prsti spleteni in še se čutiva ...«
V pesmi Tvoja govorite, kar ste že namignili, o vztrajanju v ljubezni. Je bil v vašem življenju kdaj trenutek, ko ste se morali res boriti za ljubezen? Kaj vam je takrat dalo moč, da niste obupali?
Seveda so bili kdaj izzivi, ampak nič preobremenjujočega. Mislim, da vseeno drži, kar sem enkrat nekje prebrala, da če se moraš za zvezo zelo truditi, ta ni ravno prava ...
Pesem je dobila tudi videozgodbo, ki je bila posneta v Celju. Se spomnite trenutka iz otroštva, morda vonja, zvoka ali prizora iz knežjega mesta, ki vas še danes spremlja?
O ja, seveda! Moja mami je Celjanka in večina moje družine je v Celju, to je zame kot drugi dom. Ne samo da je mesto prijazno, prijetno, ampak so tudi ljudje takšni. V tem mestu imaš občutek, da vse teče lahkotno. Zato sem si od nekdaj želela snemati tu. Sprva smo si zamislili snemanje na Celjskem gradu, pa smo to žal opustili zaradi prevelikega klavirja. Snemanje smo zato prestavili v samo mesto in Celjski dom, ki nam ga je prijazno odstopila Maja Voglar iz Zavoda Celeia.
Ampak to ni bila edina lokacija ...
Snemali smo tudi v Kungotah pri kolegici Gogi, ki ima krasno posest, kjer smo se takoj počutili domače. Želeli smo namreč ujeti pristnost okolja in seveda družine, odnosov. Glavno vlogo v videu je imela družina Lipar, priznani fotograf Matic z ženo Katarino in otroki, z nami so bili tudi moji dolgoletni prijatelji ter brat Martine Švab, Tomaž in Ana z družino.
Vaša glasbena pot je dolga in polna izjemnih zgodb. Če bi lahko mlajši Alyi, ki komaj stopa na pot, povedali eno stvar na podlagi svojih izkušenj, kaj bi to bilo?
Najprej bi ji rekla: »Zaupaj, vse bo v redu in ne pozabi uživati!«
Kaj pa vaša osebna pot? Ta se mi zdi precej bolj skrivnostna ... Se vam tudi zdi?
Jaz se sebi ne zdim skrivnostna, v bistvu sem zelo preprosta oseba. (smeh) Rada ustvarjam, sem zelo navezana na družino, s katero preživim veliko časa. Rada kuham, rada pa se tudi zabavam. Mogoče nekaj, za kar ne vedo vsi, veliko časa preživim z otroki, saj imam v središču Celja in Gotovljah svoj glasbeni solo Pop Music Center.
Omenili ste kuhanje, kaj najraje pripravite?
Zelo rada kuham, to je tudi ena od mojih strasti. Najraje seveda morsko hrano ali pa babičine jedi na žlico. No, rada tudi eksperimentiram ...
Pred vrati je poletje, ki ga boste veliko preživeli v Dalmaciji. Morda tudi vas napolni morje z energijo, idejami?
Letos mogoče ne toliko, saj bo zelo delovno, a si bom vseeno vzela nekaj časa zase. Morje mi res vedno da veliko idej, predvsem pa notranji mir.
Veliko sva govorila o glasbi, kako pa si Alya »napolni baterije«?
Baterije napolnim z meditacijo, z mojima kužkoma Bonom in Abbo, na morju, z družino ...