Simpatična in vedno nasmejana Tjaša Božič drugim kotičke ustnic navzgor viha s harmoniko, ki jo je vzljubila že kot otrok. Učiti se jo je začela v osnovni šoli. Sprva je ob vikendih cele noči igrala sovrstnikom in nastopala po garažah, na abrahamih in presenečenjih v ožjih družbah, ko pa je začela na TikToku objavljati kratke posnetke igranja, jo je opazil takrat še njej neznani Timi Krhlanko. Ta je »zakrivil« njen hit Moj Bine, sledila sta dueta s Firbci (Malo gor) in Poskočnimi (Nočno kopanje), pred kratkim pa še singel Guči.
V pesmi Guči v refrenu prepevate: »Kaj mi torbica bo guči, rajš na polko me zasuči. Kaj mi rutica bo prada, sam da se imava rada.« Vam tudi sicer ni toliko mar za blagovne znamke?
Res mi ni mar za blagovne znamke. Meni so druge stvari v življenju veliko bolj pomembne. Najpomembnejše mi je, da vsa oblačila in obutev najdem čim prej, ker me zelo živcira hoditi po trgovinah.
Kako izbirate oblačila, obutev in modne dodatke za nastope? Imate pri tem pomoč stilista ali koga drugega?
Največkrat za pomoč pri stajlingu prosim prijateljice. Vsaka se spozna na nekaj in potem skupaj nekaj sestavimo. Rada sem v čim bolj preprostih in udobnih oblačilih.
Na odru boste po novem s svojo zasedbo. Na kakšen način ste izbirali člane?
V bendu sem jaz in trije mladi fantje, v prihodnje se bo bendu pridružila še pevka, vendar še čakamo tisto pravo. Člane sem iskala predvsem po energiji in volji do ustvarjanja. Poleg tega moram reči, da sem imela res srečo, ker so vsi izredno profesionalni v svojem igranju. To, da so mladi, pa je še en velik plus.
Pripravljate večji nastop?
Oktobra igramo na veliki »oktoberfešti« v Juršincih.
Zelo veliko imate ogledov videospotov na YouTubu. Moj Bine jih ima že 2,6 milijona. Čemu jih pripisujete?
Temu, da je pesem nastala čisto spontano, z velikim uživanjem in pravo ekipo. Mogoče tudi temu, da je pesem zelo všeč otrokom.
Odlično vam gre učenje harmonike. Med drugim ste igranja učili tudi vplivneža Darrena Jasona Watkinsa Jr. – IshowSpeeda, ko je bil v Ljubljani. Kako se je to zgodilo in kako se je odrezal?
Hehe, učenje harmonike mi v resnici ne gre. Nimam prav veliko potrpljenja za predajanje znanja. Izredno rada igram, ampak tukaj se konča. Do srečanja z IshowSpeedom je prišlo zelo spontano. Dan pred njegovim obiskom so me tisti, ki so organizirali njegov obisk v Sloveniji, poklicali in vprašali, ali sem mogoče na voljo. Želeli so mu predstavili slovensko kulturo – v kar seveda spadata tudi harmonika in naša narodnozabavna glasba. Iskreno se je vse zgodilo tako zelo na hitro, da sem srečanje podoživljala še nekaj časa. Kar zadeva njegovo igranje, bi potreboval še nekaj ur – je pa le prvič videl harmoniko.
Ste tudi sicer veseli, da je šole za vas konec, ali pogrešate čase, ko ste gulili šolske klopi?
Izredno sem vesela, da je šole konec. Čeprav sem sploh v srednji šoli neznansko uživala in doživela nekaj najlepših let življenja, sem si že od nekdaj čim prej želela iti »delat«. Vedno sem se počutila dobro, ko sem lahko nekaj sama naredila, se naučila in dejansko bila za to nagrajena.
Ste bili med pridnimi ali med bolj porednimi učenci?
Težko bi se odločila samo za eno. Ko je bilo treba poprijeti za učenje in se potruditi, sem se. Brez težav. Vedno. Ko pa ne, sem znala zelo uživati ter noro preživeti šolske dni s sošolkami in sošolci. Velikokrat sem kaj preveč na glas povedala in se iz koga pošalila. Nekajkrat sem morala zaradi tega tudi zapustiti razred sredi ure.
Je bila harmonika vaša spremljevalka tudi v šoli?
Da. Od vedno. Na vseh prireditvah je bila nujno potrebna.
V naravo pa se najraje podate sami. Zakaj?
Ko si moram zbistriti glavo, grem najraje sama. V naravi pustim vse stvari, ki me mogoče težijo, ter glavo in telo napolnim z dobro energijo. Izredno rada grem v naravo tudi s prijateljicami – takrat se namreč zgodijo najboljše debate.
Ste to poletje odkrili kakšne nove kotičke?
Nekaj sem jih, nekaj pa me jih še čaka. Malo morja, malo hribov. To je zame dobitna kombinacija.
Kaj še radi počnete v prostem času?
Berem, kaj dobrega skuham, obiščem ter preživim čas z nečaki in nečakinjo, predvsem pa mi res največ od vsega pomeni čas, ki ga preživimo skupaj s prijatelji ob dolgih debatah.