Pingvinove lekcije (orig. The Penguin Lessons) je topla komična drama iz leta 2024, ki jo je režiral Peter Cattaneo. Temelji na istoimenski avtobiografski knjigi Toma Michella, britanskega učitelja, ki se je v sedemdesetih letih odločil zapustiti domovino in poučevati na deškem internatu v Argentini. Film črpa iz resnične zgodbe človeka, ki je leta 1976, razočaran nad razmerami doma, iskal smisel in priložnost drugje – a našel veliko več, kot je pričakoval.
Tom Michell (Steve Coogan) je sprva prepričan, da bo življenje v tujini preprosto in eksotično, a že ob prihodu naleti na družbo v precepu in šolo, v kateri vladata nemir in apatija. Vse se spremeni, ko s plaže, prepojene z oljem, reši ranjenega pingvina. Žival, poimenovana Juan Salvador, postane nekakšen tihi mentor in zrcalo, skozi katerega se začnejo mehčati tudi najtrša srca.
Glasbo podpisuje argentinski skladatelj Federico Jusid, ki z občutkom prepleta južnoameriški temperament in intimne evropske podtone. Njegova preteklost vključuje sodelovanje pri z oskarjem nagrajenem filmu Skrivnost v njihovih očeh, ter mnogih drugih produkcijah.
Čeprav film Pingvinove lekcije morda ne prinašajo revolucije v filmski jezik, očara prav z nečim drugim – s tiho, a vztrajno človečnostjo, ki jo danes tako redko vidimo na velikem platnu. Ne stavi na dramatične zasuke ali kričeče geste, temveč na nežne premike v duši – tiste, ki se zgodijo, ko se posameznik sooči z nečim nepričakovanim, a globoko smiselnim. Zgodba malega dejanja – rešitve ene same živali – sproži verigo sprememb, ki presega meje razredov in generacij.
Film nas opominja, da transformacija ne prihaja vedno z velikimi besedami ali herojskimi dejanji. Včasih pride na perutih tišine, v pogledu med človekom in živaljo, v trenutku, ko nekdo izbere sočutje namesto ravnodušnosti. Juan Salvador, ta nebogljen, a dostojanstven pingvin, postane več kot le maskota razreda – postane simbol nežnosti, ki jo svet pogosto prezre, a je ravno zato še toliko bolj dragocena.
